Jure Kljajić

Gasilska regija Pomurje je v sodelovanju s Policijsko upravo Murska Sobota organizirala delavnico na temo nevarnosti uničenja sledov na varnostnih dogodkih in pojavih. Prva v nizu podobnih delavnic, ki jih bodo gasilci v sodelovanju s policisti in drugimi interventnimi službami organizirali z namenom krepitve strokovnosti in boljšega medsebojnega sodelovanja, je bila namenjena članom poveljstva pomurske gasilske regije, poveljnikom gasilskih zvez in prostovoljnih gasilskih društev ter njihovim namestnikom.

Delavnico, na kateri so se posebej posvetili požarom in požigom, sta vodila Boštjan Sedonja, vodja oddelka za splošne policijske naloge, in Tadej Panker, vodja oddelka za kriminalistično tehniko Policijske uprave Murska Sobota. Kot je povedal Sedonja, je pomembno, da na varnostnih dogodkih, na katerih sta v večini primerov prisotni obe interventni službi, sodelujejo. »Ne glede na to, ali gre za požar, naravno katastrofo, iskalne akcije ali prometne nesreče, vedno moramo biti pripravljeni čim bolje sodelovati, saj se na ta način izboljša kakovost dela vseh. Še bolj je to pomembno, da se po nepotrebnem na kraju dogodka ne uničujejo dokazi. Vsak prihod na kraj nekega dogodka namreč lahko vpliva na to, vsi pa moramo stremeti k temu, da je uničevanja dokazov čim manj.«

Damjana Nemeš

Pomembna vloga gasilcev

Preiskovanje požarov in požigov je zaradi uničujočih posledic ognja ena najtežjih vrst preiskav, ki jih opravlja ogledna skupina, prav tako prihaja pri tovrstnih dogodkih do največ nepravilnosti tako pri gasilcih kot tudi policistih. Med te nepravilnosti lahko prištevamo interveniranje neusposobljenih posameznikov z gasilci, prekomerno gašenje požara ali prikrivanje dejanskega stanja, prihaja tudi do napak pri varovanju požara, predvsem ponoči, ko ogled ni mogoč, ter do prehitrega in prekomernega čiščenja in sanacije požarišča pred prihodom ogledne skupine.

Kot pojasnjuje Panker, se nepravilnosti in pomanjkljivosti pojavljajo že pri tolmačenju dejanj. Prav tako prihaja pri požarih ali požigih do bistvenih sprememb kraja dogajanja, te spremembe pa povzročajo objektivne in subjektivne okoliščine. Med zadnje sodi predvsem interveniranje, torej gašenje požarov ter reševanje življenja ljudi in premoženja, med objektivne okoliščine pa sodi na primer delno rušenje objektov zaradi termičnih vplivov ognja.  

Damjana Nemeš

Ob prihodu na kraj dogodka je zato treba izvesti nujne ukrepe. Eden prvih, ki bi jih morali policisti ustrezno opraviti, je zavarovanje kraja dogodka, pri čemer prihaja do prvih napak. Kraj je namreč velikokrat neustrezno ali pomanjkljivo zavarovan, zato je dostopen tudi nepoklicanim osebam. »Kraj mora biti zavarovan takoj in tako, da omogoča neoviran dostop intervencijskim službam ter onemogoča drugim, da dostopajo na kraj interveniranja. Kraj je torej treba zavarovati tako s kriminalističnega vidika kot tudi z vidika omogočanja dela drugim intervencijskim službam na kraju,« je poudaril Panker.

Jure Kljajić

Med nujnimi ukrepi ob prihodu na kraj dogodka je tudi zbiranje prvih obvestil, pri čemer imajo gasilci pomembno vlogo. Nujno je, da si zapomnijo čim več podrobnosti, ki jih lahko nato povedo kriminalistom, saj je na tak način ugotavljanje vzroka požara za ogledno skupino uspešnejše. »Še bolj je to pomembno, če v požaru naletimo na človeško truplo. Z gasilci, ki običajno najdejo truplo, opravimo razgovor, saj želimo ugotoviti čim več okoliščin najdbe trupla. Dejstvo je, da gasilci pri gašenju ne uporabljajo le cevi z vodo, temveč tudi druga orodja, s katerimi lahko pri interveniranju nenamerno poškodujejo truplo.« Kot je še poudaril vodja oddelka za kriminalistično tehniko, je priporočljivo, da gasilci na kraju intervencije kakšno stvar tudi fotografirajo, saj se z morebitnim nujnim rušenjem objektov dokazi uničijo. »Pomembno je, da si vsi zapomnimo čim več podrobnosti, saj bomo le tako lahko ugotovili dejansko stanje. Vsa vaša opažanja, vaše znanje in vedenje o požarih imajo pomembno vlogo pri tem,« je še dejal Tadej Panker.

Damjana Nemeš