Policisti do oktobra pri nedovoljenem prehodu meje prijeli čez 1400 tujcev
Skoraj polovica prijetih tujcev je državljanov Maroka. Na soboškem sodišču letos na zaporno kazen obsodili pet tujcev.
V skoraj vsakem dnevnem poročilu Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) smo v minulih tednih, lahko rečemo celo mesecih, brali o nedovoljenih prehodih državnih mej. Na naše poizvedovanje so iz PUMS odgovorili, da je bilo na območju Pomurja do začetka oktobra odkritih 1409 migrantov, ki so v Slovenijo vstopili na nedovoljen način.
Skoraj polovica tujcev, 45 odstotkov, je bila državljanov Maroka. »Sledijo državljani Afganistana (14 odstotkov), Egipta (10 odstotkov) in naprej z manjšim odstotkom državljani Sirije, Pakistana, Bangladeša, Turčije ...« je navedla predstavnica PUMS za odnose z javnostmi Suzana Rauš. Za mednarodno zaščito je zaprosilo 1213 oziroma 86 odstotkov vseh odkritih nezakonitih migrantov.
Precejšen porast
Porast nedovoljenih prehodov mej je v primerjavi z zadnjima dvema letoma kar očiten, po podatkih policije so jih v Pomurju lani prijeli 235, pred dvema letoma pa 589.
Možje v modrem migrantov ne ujamejo le med opravljanjem svojih zadolžitev, ampak jih tudi prebivalci večkrat obvestijo, da so v svojem okolju opazili tujce. Zanimalo nas je še, ali so bili prijeti migranti v kakšnem primeru povezani še s kakšnim drugim kaznivim dejanjem. »Po trenutnih podatkih prijeti migranti niso bili povezani z drugimi kaznivimi ravnanji,« odgovarja Rauševa.
Na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko od oktobra 2023 poteka začasni mejni nadzor zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma. Za zdaj ukrep velja do 21. decembra 2025, je pa povsem možno, da bo ponovno podaljšan. »Pristojni slovenski nacionalni organi ugotavljajo vse večjo razsežnost organizirane kriminalitete na Zahodnem Balkanu. Prav tako slovenski varnostni organi pozorno spremljajo morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji, kot tudi dejavnike, ki bi lahko vplivali na radikalizacijo posameznikov in širjenje nasilnega ekstremizma,« poudarjajo na ministrstvu za notranje zadeve.
Do pet let zapora
Policisti so pri prevozu migrantov na območju PUMS do konca septembra prijeli tudi 18 tujcev, med drugim so prav na zadnji septembrski dan poročali, da so prijeli dva državljana Ukrajine, ki sta v Slovenijo na nezakonit način pripeljala osem državljanov Turčije. S kazensko ovadbo sta bila privedena na okrožno sodišče v Murski Soboti. Tam so od začetka leta do konca septembra v okviru kazensko preiskovalnih dejanj obravnavali dvanajst obdolžencev zaradi kaznivega prehajanja meje ali ozemlja države (lani v tem obdobju šest). Kot je pojasnil začasni predsednik sodišča Franc Granfol, je bilo od tega devet obdolžencev državljanov Romunije, preostali pa državljani Moldavije, Bolgarije in Ukrajine.
V letošnjem letu so obsodili pet tujcev, izrečena jim je bila zaporna kazen od enega leta do dveh let in sedmih mesecev, hkrati še stranska denarna kazen od 300 do 875 evrov. »Vsem je bil tudi izrečen izgon tujca iz države (od dveh do štirih let),« pove Granfol. Navedel je še, da je bilo lani v enakem obdobju obsojenih sedem tujcev za omenjena kazniva dejanja.
Kazenski zakonik določa, da kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, ali kdor dva ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.
Letos upad
Tudi pri Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov smo preverili, koliko tujcev so v letošnjem letu sprejeli. Odgovorili so nam, da je bilo do konca avgusta v zmogljivostih urada na novo nastanjenih 14.230 vlagateljev namere.
Pojasnimo, da se tujci po policijski obravnavi nastanijo v sprejemnih prostorih azilnega doma ali njegove izpostave, kjer so jim zagotovljeni ustrezna prehrana, nujne higienske potrebščine in dostop do nujnega zdravljenja. Prav tako pred nastanitvijo opravijo preventivni zdravstveni pregled. Od navedenega števila je dobrih 2800 oseb vložilo prošnjo za mednarodno zaščito, s čimer dobijo status prosilca za mednarodno zaščito.
»Trenutno je v kapacitetah azilnega doma nastanjenih največ prosilcev za mednarodno zaščito iz Maroka, Egipta, Alžirije in Sirije,« so povedali in dodali, da Slovenija ostaja tranzitna država, tako da večina nastanjenih oseb kapacitete samovoljno zapusti. Prosilci za mednarodno zaščito, ki se odločijo ostati v Sloveniji, pa začnejo integracijo, učijo se jezika in se zaposlijo.
V zadnjih treh letih je bilo v kapacitetah urada največ nastanjenih prosilcev za azil leta 2023, skoraj 59 tisoč. Leto pred tem jih je bilo dobrih 31 tisoč, lani pa dobrih 44 tisoč. Sicer pa vlagatelji po oddaji prošnje za mednarodno zaščito dobijo status prosilca za mednarodno zaščito in imajo po zakonu o mednarodni zaščiti pravico do prebivanja v Sloveniji in gibanja znotraj območja občine, v kateri imajo določen naslov začasnega prebivanja, pravico do materialne oskrbe, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne pomoči in žepnine.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
