Niko Časar

Lovsko upravljavsko načrtovanje, ki je v Sloveniji prostorsko in časovno hierarhično urejeno, je načrtno upravljanje populacije divjadi. Priprava predlogov oziroma lovskih upravljavskih načrtov (LUN) je najpomembnejša aktivnost, ki jo v okviru načrtnega upravljanja populacij divjadi izvajajo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Tako na podlagi zakonodaje in strateških dokumentov na državni ravni pripravljajo desetletne načrte za petnajst lovskih upravljavskih območij (LUO) v Sloveniji, poleg tega pa pripravljajo še dvoletne načrte LUO, ki za to obdobje podrobneje opredelijo ukrepe za dosego ciljev in usmeritev v desetletnih načrtih. V LUN načrtujejo dve skupini ukrepov, in sicer v populacijah divjadi ter v okolju divjadi. Desetletne načrte za LUO sprejema vlada, dvoletne načrte za LUO pa ministrstvo, pristojno za lovstvo.

Damjana Nemeš

Območne enote ZGS so tako na podlagi zakona o divjadi in lovstvu ter pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in z divjadjo pripravile dvoletne LUO za leti 2025 in 2026, v preteklih dneh in tednih so jih po posameznih območnih enotah tudi predstavljali javnosti. V Pomurju je bila predstavitev načrta na sedežu murskosoboške območne enote ZGS, pred predstavitvijo pa so ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Občina Šalovci ter posamezne lovske družine tudi vložile predloge k LUN. Ključno, kar so omenjeni izpostavili, je bilo vprašanje o prihodnjem načrtu odvzema jelenjadi in upoštevanje omejitev pri izvajanju lova na naravovarstvenih zavarovanih vodnih površinah.

Nekatere omejitve

V pomurskem LUO lovišča upravlja 30 lovskih družin in dve lovišči s posebnim namenom (LPN). Kot je povedal Branko Vajndorfer, vodja LPN Kompas Peskovci in višji sodelavec območne enote ZGS Murska Sobota, se pri pripravi osnutka dvoletnega načrta, ki bo jutri oddan na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, niso srečali z nobenimi problemi. Tudi s tokratnim načrtom namreč želijo izpolniti zastavljene cilje, to je trajnostno upravljati populacijo divjadi z lovom na območju, ohranjati populacijo srnjadi, zmanjševati oziroma ohraniti številnost jelenjadi, divjega prašiča, lisice, sive vrane in šakala. Med cilji je tudi dvig števila male poljske divjadi, čeprav tega realno ne pričakujejo.

Damjana Nemeš

Skladno z LUN veljajo v pomurskem LUO nekatere omejitve in prepovedi lova. Prepoved velja na območjih naravnih vrednot, kot so mofete v Ivanjševcih, Rihtarovcih in slepice, radvenska slatina, ujterska slatina, lokavska slatina, Leljakova slatina, očeslavska slatina, slatinski vrelec v Nuskovi ter pri izviru slatine v Slatinski grabi. Nobenih lovskih aktivnosti se ne sme izvajati pri Gajševskem in Ledavskem jezeru, saj sta območji opredeljeni kot mirni coni, lov pa je časovno omejen še v Krajinskem parku Negova in ob Negovskem jezeru med 1. aprilom in 30. oktobrom. Za nekatera območja je določena časovna omejitev lova na mlakarice, ponekod je lov na ptice oziroma mlakarice celo prepovedan, na območjih ob vodotokih, kjer sta prisotna vidra in bober, pa se lov ne sme izvajati s pastmi.

Manj srnjadi, veliko pa lisic in vran

Populacija parkljaste divjadi se je po besedah Vajndorferja v pomurskem LUO v zadnjih dveh letih zmanjšala, kar je vodilo tudi v zmanjšanje škode po divjadi v letu 2024 tako vrednostno kot po fizičnem obsegu v primerjavi z letom prej. V letu 2024 je bilo v pomurskem LUO od vseh vrst divjadi skupno izplačanih škod za nekaj manj kot 252 tisoč evrov, je pa bila škodna problematika po parkljasti divjadi najbolj izražena v LPN Kompas Peskovci in delno tudi v lovišču Prosenjakovci. Ti lovišči ležita neposredno ob meji z Madžarsko, dejstvo pa je, da kljub izrazito povečanim odvzemom divjadi na slovenski strani vsako leto še vedno prihaja do dotoka novih živali jelenjadi in divjih prašičev z ozemlja Madžarske. Kot je zapisano v LUN, je z ukrepi za preprečevanje škode mogoče le delno vplivati na njihovo zmanjšanje, edina učinkovita zaščita kmetijskih kultur pred divjimi prašiči in delno pred jelenjadjo je zaščita z električnim pastirjem.

Primorske novice

Splošni trend zmanjševanja števila opažajo pri srnjadi, v večjem delu območja tudi pri jelenjadi in divjem prašiču, posebej pri zadnjih se število lahko v kratkem času spremeni oziroma bistveno poveča. Pri plenilskih vrstah je populacija posameznih živali visoka predvsem pri lisicah in sivih vranah, populacija šakala trenutno ni visoka, se pa lahko začne povečevati. Zelo nizka ostaja populacija male poljske divjadi, med katero prištevamo poljskega zajca, fazana in poljsko jerebico. »V prihodnosti ni pričakovati, da bi se njihova razširjenost povečala,« poudari sobesednik.

Niko Časar

V primerjavi z letoma 2023 in 2024 oziroma z LUN za pretekli dve leti se je načrt odvzema vrst parkljaste in male poljske divjadi v tokratnem dvoletnem LUN zmanjšal, razlogi za to odločitev pa so v oceni stanja populacij in v nedoseganju preteklega dvoletnega načrta odvzema. Načrti odvzema preostalih vrst se v splošnem niso spremenili, se je pa povečal načrt odvzema šakala. Tako se v letih 2025 in 2026 v vseh pomurskih loviščih in LPN načrtuje odvzem 6350 srn, 1650 navadnih jelenov, od tega kar 1020 v LPN Kompas Peskovci, 120 damjakov in 1400 divjih prašičev, največ (500) prav tako v LPN Kompas Peskovci. V preteklem dveletnem obdobju so skupno odvzeli 6633 srn, 1918 navadnih jelenov, 149 damjakov in 1494 divjih prašičev.  

Niko Časar