Rok Bednjanić

Slovenska policija je maja lani z javnomnenjsko raziskavo ugotavljala, kako državljani ocenjujejo njihovo delo, koliko jim zaupajo in kako varno se počutijo. "Za vsako organizacijo je koristno, da iz okolja, v katerem deluje, pridobiva povratne informacije o svoji uspešnosti in učinkovitosti. Še posebno to velja za policijo, ki je v službi državljank in državljanov Slovenije," so poudarili. Zato vsaki dve leti izvajajo lastne javnomnenjske raziskave. V njih policijo zanima tudi, koliko ugleda kot institucija uživa, kako se delo policistov in policistk kaže v lokalnih skupnostih, kako uspešna in učinkovita je po vsebinah, za katere je pristojna, in podobno. 

Vanesa Jaušovec

V teh dneh so bili objavljeni rezultati spletnega vprašalnika, ki ga je rešilo 2923 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Raziskava je pokazala, da je slovenski policiji v lanskem letu zaupalo 55,5 odstotkov sodelujočih, kar je za 14,7 odstotne točke več kot leta 2022 in za 25 odstotne točke več kot leta 2021, zaupanje pa ni boljše kot leta 2018. 

Sodelovalo dobrih 200 PomurcevV spletnem vprašalniku so sodelovali tudi prebivalci pomurske statistične regije, in sicer 146 moških in 63 žensk.

Splošni podatki raziskave kažejo, da so se v povprečju v kraju prebivanja varneje počutili ženske, udeleženci raziskave, ki so bili starejši od 66 let, tisti s poklicno ali srednjo stopnjo izobrazbe, upokojeni ter tisti, ki so imeli več kot deset neposrednih stikov s policisti. Pa tudi tisti, ki živijo v naselju s 500 do 199 prebivalci, tisti, ki živijo v zasavski regiji, in tisti, ki živijo na območju Policijske uprave Murska Sobota (PUMS). 

Rok Bednjanić

Na teh področjih so ocene nižje od povprečja

Sodelujoči v raziskavi iz naše regije so podali nižje ocene v kategoriji ogrožanja varnosti zaradi napada na življenje in telo. Nižja ocena je bila podana še pri moških in starejših od 66 let. Sicer pa je večina sodelujočih odgovorila, da se ne počuti ogrožene, niti neogrožene.

Policiste je zanimalo tudi, kako državljani ocenjujejo njihovo uspešnost pri drugih nalogah, denimo pri naravnih nesrečah, iskanju pogrešanih oseb, obravnavanju drugih dogodkov in podobno. 41 odstotkov sodelujočih je ocenilo, da zelo uspešno, nižje ocene od povprečja pa so podali prebivalci pomurske statistične regije in prebivalci na območju PUMS. Prav tako so ti, ki živijo na območju PUMS, podali v povprečju nižje ocene o strokovnosti ravnanja policije. Večina državljanov je pri tem odgovorila, da za policijo velja oziroma povsem velja strokovno ravnanje. 

Nižje ocene so Pomurci podali tudi glede področja spoštovanja človekovih pravic. Slabih 60 odstotkov sodelujočih je pri tem sicer odgovorilo, da policija spoštuje človekove pravice pri svojih ravnanjih, da jih ne, pa meni okoli 23 odstotkov vprašanih. 

Vanesa Jaušovec

Živeči na območju PUMS so v primerjavi s slovenskim povprečjem podali tudi nižje ocene glede objektivnega obveščanja javnosti pri policiji. 51,4 odstotkov vprašanih sicer meni, da je obveščanje objektivno, nasprotno mnenje pa ima 28,4 odstotkov sodelujočih. 

Prav tako Pomurci niso povsem zadovoljni z vljudnostjo oziroma prijaznostjo in so podali ocene, ki so nižje od povprečja. Skupni rezultati pa kažejo, da je največ vprašanih v anketnem vprašalniku odgovorilo, da so policisti vljudni (29,6 odstotkov), okoli 20 odstotkov pa nima posebnega mnenja o njihovem odnosu. 

Z delom policije pri obravnavanju najhujših kaznivih dejanj je bilo v povprečju zadovoljnih 50,5 odstotka sodelujočih, nezadovoljnih pa 24,1 odstotka. Manjše zadovoljstvo so izkazali tudi prebivalci območja PUMS. 

Vanesa Jaušovec

Kje so deleži višji od povprečja? 

Med tistimi, ki v povprečju bolj poznajo vodjo policijskega okoliša, so tudi prebivalci območja, ki ga pokriva PUMS. Prav tako ti v povprečju bolj občutijo, da so policisti dovolj prisotni v lokalni skupnosti. V slovenskem merilu je delež tistih, ki menijo, da so policisti dovolj prisotni, 36,9 odstoten. 37,9 odstotkov vprašanih meni, da niso dovolj prisotni, delež tistih, ki se ne strinjajo z nobeno trditvijo pa je 25,2 odstoten.