Profimedia

V skladu z uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov so v Sloveniji sprejete časovne omejitve, ki določajo skladiščenje in uporabo živinskih gnojil na kmetijskih površinah. Od 15. novembra do 1. marca je tako veljala prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih, izjemi, ki sta veljali med 15. novembrom in 15. februarjem, sta dopuščali pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic in pomladansko dognojevanje ozimin. Od začetka decembra do 15. februarja je veljala prepoved gnojenja s hlevskim gnojem, od 15. oktobra do 1. marca pa prepoved gnojenja z mineralnimi gnojili, izjema je bila med 1. decembrom in 15. februarjem gnojenje ozimin, vključno s sejanim travinjem.

Potem ko so kmetje pozimi po potrebi kmetijske površine apnili, je sedaj čas predvsem za spomladansko gnojenje tako travnikov kot njivskih površin. Tudi v Pomurju je bilo v preteklih dneh opaziti številne traktorje s cisternami, ki so na njivah ali travnikih gnojili. Kmetijske površine je treba marca pognojiti z živinskimi gnojili, pri čemer je treba prav tako paziti na omejitve iz že navedene uredbe. Zgodaj spomladi je treba opraviti gnojenje z gnojevko ali gnojnico, predvsem velja to za travnike, pri čemer je treba paziti, da ni padavin, da ni vetrovno ter da je vreme še hladno, saj so s tem izgube dušika manjše, vonjave pa kratkotrajnejše. Poudariti velja, da je na najožjih vodovarstvenih območjih uporaba gnojevke ali gnojnice prepovedana. Če ima kmetija dovolj uležanega hlevskega gnoja, ki prvenstveno sodi na njive, je zgodaj spomladi z njim priporočljivo tudi gnojenje travnikov. Uležan hlevski gnoj pomeni, da je dva meseca skladiščen ločeno od svežega hlevskega gnoja oziroma je štiri mesece skladiščen ob mešanju s svežim hlevskim gnojem.