Na Biotehniški šoli v Rakičanu je bil tradicionalni dan koruze. Glavni organizator dneva Koruze je Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote. Gre za strokovno srečanje pridelovalcev koruze, na katerem se seznanijo z letošnjimi pogoji pridelave in o tem kako je vreme vplivalo na pridelek. Včasih so sestavni del tega dneva bili pogovori o trženju koruze. Letos je bil dan koruze izredno skromen po udeležbi, kot tudi s strokovnega vidika.

Letos je s koruzo zasejanih okrog 65 tisoč hektarjev.

Ob uvodu direktorja Panvite Branka Viraga, ki je predstavil vremenske pogoje pridelave in tudi povprečne pridelke koruze, je bila ponovno ena od tem škropljenje posevkov in varovanje okolja. S tem ni nič narobe, toda zgodba s zaščito in škropljenjem se je ponovila letos že drugič, saj je podobno predavanje bilo že na dnevu pšenice. S tehnološkega vidika ne kaže prezreti mednarodnega projekta IWMPRAISE v okviru katerega Robert Janža in Franc Jakič preizkušata integrirano varstvo pred pleveli na strateških poljščinah – tokrat v koruzi. Cilj projekta je omejiti ali pa izključiti uporabo herbicidov proti plevelom.

Nataša Juhnov

Branko Virag je v uvodu izpostavil, da je bil pogled na koruzna polja v drugi polovici vročinskega vala zaskrbljujoč, saj so se koruze začele zoreti predvsem na lahkih peščenih tleh. Vročinski val na pridelku koruze ni pustil hujših posledic. Razlog je v ugodnih vremenskih razmerah v času setve in dobra dva in pol meseca po vzniku. Ves ta čas je imela koruza dovolj vlage in toplote za rast in so bile lati pred vročinskim udarom že polne. Tudi prvi rezultati žetve so ugodni, saj se pridelki gibljejo med sedmimi in desetimi tonami zrna po hektarju. Letošnji pridelek je izredno zdrav, zaradi nizke vlage zrna, ki se giblje med 17 in 20 odstotki ter toplega vremena, ki preprečujeta razvoj toksinov. Bistveno drugačna je slika s koruzo v Prlekiji. Predvsem ljutomerski konec čuti posledice toče, ki je prizadela koruzo v času cvetenja in svilanja. Zato bo pridelek dosegel polovico pričakovanega, podobno kot pri pšenici. Letos je s koruzo zasejanih okrog 65 tisoč hektarjev.

Nataša Juhnov

Zgodba zase je trg s koruzo, o katerem dnevu koruze ni bilo govora. Velik del koruze bo pospravljen za silažo, vendar ne za krmo živalim, ampak za potrebe bioplinarn. Te namreč oblegajo kmete in predvsem v prleškem koncu celo preplačujejo koruzno silažo samo, da pridejo do surovine. Šele zdaj, ko je večina bioplinarn iz nekdanjega Kolarjevega imperija v pogonu, da so njihove zmogljivosti predimenzionirane. Po drugi strani pa ti bioplinarji več ne morejo mešetariti z madžarsko koruzo.

Vročinski val na pridelku koruze ni pustil hujših posledic.

Večina kupcev zrna ostaja na lanskih odkupnih cenah. Ta se giblje okrog 110 evrov za tono pri 25 odstotni vlažnosti zrna. Turniški Agrocorn je objavil tudi tako ceno, vendar bo končna cena odvisna od dejanske vlažnosti. Koruza z manj vlage bo bolje plačana. So pa to cene, ki so ponovno pod trenutnim evropskim povprečjem, ko koruza že presega 170 evrov za tono. Z organiziranim odkupom se poleg mešalnic (Panvita) Jata Emona, ukvarjajo tudi zadruge.