Maja Hajdinjak

Gornja Radgona je gostila strokovno delavnico v okviru državnega projekta Prilagajanje naselij na podnebne spremembe, ki ga vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).

Jure Kljajić

Delavnica je bila namenjena poglobljeni obravnavi prostorskih izzivov, ki jih prinašajo vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi.

Županja Urška Mauko Tuš je uvodoma poudarila, da si občina že dolgo prizadeva za trajnostne in odporne prostorske rešitve.

Maja Hajdinjak

Med glavnimi temami razprave so bili problem zalednih voda in neustrezno odvodnjavanje v naselju Mele (izpostavil Timotej Mišič, VGB Maribor), projekt ozelenitve mesta (Adam Wolf, Občina Gornja Radgona) ter problem plazenja, ki ogroža predvsem cestno infrastrukturo (Darko Fras, Občina Gornja Radgona).

Udeleženci delavnice so skupaj s strokovnjaki razpravljali o ključnih problematičnih območjih – od poplavne ogroženosti in pregrevanja ozračja v industrijski coni do odvodnjavanja mešanih odpadnih voda. Delavnica je predstavljala pomemben korak k razvoju konkretnih prostorskih priporočil, ki bodo Gornji Radgoni omogočila dolgoročno prilagajanje na podnebne spremembe.

Ministrstvo za naravne vire in prostor

Projekt temelji na interdisciplinarnem sodelovanju različnih institucij – Urbanističnega inštituta RS, Fakultete za arhitekturo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Skupnosti občin Slovenije in številnih zunanjih strokovnjakov. V Gornji Radgoni so bili predstavljeni tudi osnutki prostorskih priporočil, ki bodo v naslednjih mesecih preverjeni na terenu.

Gornja Radgona, Izola, Logatec

 Poleg Gornje Radgone sta bili kot pilotni občini izbrani še Izola in Logatec, kjer so podobne delavnice potekale 3. in 4. septembra. V vseh treh okoljih so bile zbrane ključne lokalne izkušnje, ki bodo v prihodnjih mesecih prispevale k oblikovanju končnih prostorskih smernic.

Odpornost naselij

Rezultati preveritev v pilotnih občinah bodo predstavljeni novembra 2025, celovita priporočila pa bodo širši javnosti in vsem slovenskim občinam dostopna februarja 2026. Cilj projekta je okrepiti prostorsko odpornost naselij, spodbuditi prenos znanja in razvoj učinkovitih, na podnebje prilagojenih prostorskih rešitev po vsej Sloveniji.