Dražja elektrika: podjetja čaka cenovni udar, Pomurje rabi močnejše omrežje
Cene električne energije so znova pod pritiskom. V Elektru Maribor pojasnjujejo, da omrežje na območju Pomurja redno vzdržujejo, obnavljajo in nadgrajujejo.
Geopolitične razmere, dražji energenti in vse večja nihanja na evropskih energetskih trgih napovedujejo zahtevno obdobje. Medtem ko bodo gospodinjstva pred cenovnimi šoki nekoliko bolj zaščitena, so lahko posledice za podjetja, ki niso pravočasno zakupila električne energije, precejšnje. V Pomurju ob tem ostaja pomemben izziv tudi posodobitev elektroenergetskega omrežja.
Cene električne energije so znova pod pritiskom. Na njihovo gibanje pomembno vplivajo geopolitične razmere. Da prihodnje obdobje ne bo enostavno, opozarja tudi direktor družbe ELES Aleksander Mervar, ki ocenjuje, da bosta prihodnji dve leti, še posebej leto 2027, z vidika cen električne energije zahtevni.
»Do konca prihodnjega leta ni pričakovati nič posebej spodbudnega,« opozarja Mervar. Po njegovih besedah bodo največjim cenovnim tveganjem izpostavljena podjetja, ki svojih prihodnjih potreb po električni energiji niso pravočasno zavarovala in so z nakupom odlašala v pričakovanju nižjih cen.
Kupovali bodo po višjih cenah
Čeprav se lahko višje cene elektrike poznajo tudi na položnicah gospodinjstev, Mervar ocenjuje, da bodo ta leta 2027 cenovnim tveganjem izpostavljena manj kot nekateri drugi odjemalci. Trgovci namreč potrebe gospodinjstev praviloma cenovno zavarujejo vnaprej in za daljše obdobje.
Drugače je pri podjetjih, ki morajo pravočasno načrtovati in zakupiti velike količine električne energije. Tista, ki imajo za prihodnje leto še vedno odprte nabavne pozicije, bodo manjkajoče količine predvidoma morala dokupovati po bistveno višjih cenah.
Kako velike so lahko posledice čakanja na ugodnejše cene, ponazarja Mervarjev primer največjega slovenskega porabnika električne energije, priključenega na srednjenapetostno distribucijsko omrežje. Podjetje je leta 2025 ustvarilo približno devet milijonov evrov čistega poslovnega izida. Če bi svoje potrebe za obdobje od novembra 2026 do februarja 2027 pokrivalo z mesečnimi terminskimi nakupi, bi bili njegovi stroški električne energije višji za približno 7,23 milijona evrov.
Pri drugem scenariju, ko bi podjetje z nakupom letnega produkta za leto 2027 odlašalo do 30. oktobra 2026, bi bili stroški v primerjavi z nakupom ob najnižji letošnji borzni ceni višji za približno 16,4 milijona evrov. To pomeni približno 130-odstotno povečanje stroškov nakupa električne energije.
Mervar zato podjetjem svetuje, naj pri nakupu ne čakajo nujno na najnižjo možno ceno, temveč naj presodijo, kdaj jim nabavna cena še omogoča doseganje načrtovanega poslovnega rezultata.
Pomembna prilagajanja in ustrezno upravljanje
Slovenija je del evropskega energetskega trga, zato se razmere na njem neposredno izražajo tudi pri nas. Na cene vplivajo geopolitične razmere, cene zemeljskega plina, vremenske razmere ter razpoložljivost posameznih virov proizvodnje.
Mervar opozarja na izjemna nihanja urnih cen. Najvišja analizirana urna borzna cena električne energije je 30. junija letos ob 20. uri dosegla kar 1.041,47 evra za megavatno uro. Na drugi strani so bile v času visoke proizvodnje sončnih elektrarn zaznane tudi negativne cene, najnižja, 26. aprila ob 15. uri, je znašala –400,94 evra za megavatno uro.
Takšna nihanja kažejo, kako pomembna postajata prilagajanje porabe in ustrezno upravljanje energetskih tveganj. V prihodnje bodo na cene pomembno vplivale tudi zimske temperature, poletne suše ter proizvodnja hidroelektrarn, jedrskih in termoelektrarn.
V Pomurju pomembna vlaganja v omrežje
Ob vprašanju cen električne energije je za regijo pomembno tudi, ali bo distribucijsko omrežje lahko sledilo vse večjim potrebam gospodinjstev in gospodarstva. V Elektru Maribor pojasnjujejo, da omrežje na območju Pomurja redno vzdržujejo, obnavljajo in nadgrajujejo. Med pomembnejšimi projekti izpostavljajo novi dvosistemski 110-kilovoltni daljnovod med Mursko Soboto in Lendavo, s katerim bo omogočeno dvostransko napajanje razdelilne transformatorske postaje Lendava in zaključena 110-kilovoltna pomurska zanka. To bo povečalo zanesljivost in kakovost oskrbe ter omogočilo boljše razmere za nadaljnji razvoj regije.
Na celotnem območju Elektra Maribor so leta 2025 izvedli za 65,2 milijona evrov investicij, od tega 54,9 milijona evrov v elektroenergetsko infrastrukturo.
Izziv predstavlja tudi vse večje število sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in polnilnic električnih vozil. Te spreminjajo način obremenjevanja omrežja, saj mora to poleg običajne porabe omogočati tudi sprejemanje lokalno proizvedene električne energije.
»Možnosti priključitve ni mogoče ocenjevati samo na ravni celotnega Pomurja. Odvisne so od konkretne lokacije, obstoječega stanja omrežja in razpoložljivih zmogljivosti,« pojasnjujejo v Elektru Maribor. Kjer omrežje novih obremenitev ne omogoča, so potrebne dodatne okrepitve in rekonstrukcije.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.