Novi zamiki regijskih infrastrukturnih projektov, tudi vzhodne obvoznice
Pomurski poslanec Jožef Horvat je že napovedal, da bo za nekatere projekte vložil amandma za njihovo pospešitev.
Vlada je na oktobrski seji sprejela predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 ter ju poslala v državni zbor, kjer ta hip poteka obravnava po odborih. Končno glasovanje v državnem zboru je predvideno sredi novembra. Tudi tokrat proračunska razprava ne poteka brez skrb vzbujajočih opozoril o rastočem primanjkljaju in naraščajoči porabi.
Predloga proračunov temeljita na štirih stebrih, na katerih, kot je ob predstavitvi poudaril premier Robert Golob, vlada gradi že od začetka mandata: socialna država, znanje, investicije ter odpornost, varnost in obramba. Finančni minister Klemen Boštjančič pa ob tem zatrjuje, da vlada želi »finančno stabilno državo, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost«. Toda številke kažejo drugačno razmerje med prihodki in odhodki.
V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se prihodki znižujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, medtem ko se odhodki zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Leto pozneje bo poraba še višja: 18,1 milijarde evrov, prihodki pa bodo dosegli komaj 16 milijard evrov. S tem se bo proračunski primanjkljaj v obeh letih povzpel na približno 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka BDP v letu 2026 in 2,8 odstotka v letu 2027. Gre torej za nadaljevanje trenda, po katerem se Slovenija kljub rekordnim prihodkom zadolžuje hitreje, kot rastejo davčne osnove, medtem ko se državni izdatki širijo predvsem na račun socialnih transferjev, plač v javnem sektorju in investicij.
V tem kontekstu velja pogledati, kako je na investicijskem področju v Pomurju in do kakšnih razlik prihaja pri najbolj odmevnih projektih v primerjavi s predlogom sprememb proračuna in aktualnim proračunom. V proračunskih dokumentih se namreč za pomurske projekte pogosto pokaže neskladje med obljubami in dejansko dinamiko.
Zamiki za konec naslednjega mandata
Najbolj očiten primer je vzhodna soboška obvoznica. Projekt, vreden več deset milijonov evrov, ki se vleče kot jara kača, je v zadnjih mesecih dobil prepotreben pospešek. Vsaj tako je bilo videti ob odmevni novici, da je bil na murskosoboško upravno enoto za projekt vložen zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je nedavno na našem dogodku Pomursko podjetje leta napovedal konkretno časovnico.
V prvi polovici prihodnjega leta bi izbrali izvajalca za dela, ki naj bi trajala dve leti, vzporedno pa se mora izvesti še projekt gradnje sebeborskega zadrževalnika, za kar naj bi prav tako uredili vse potrebno v prihodnjem letu, gradnja pa bi trajala leto in pol. V skladu s tem je potem razumljivo, da je v aktualnem proračunu za leto 2026 predvideno, da bo projekt končan do konca leta 2028. Toda, kot je videti v načrtu razvojnih programov predloga spremembe proračuna, je časovnica za vzhodno soboško obvoznico nenavadno raztegnjena do konca leta 2031. Za tri leta torej, ob manjši dinamiki sredstev v naslednjih letih.
Najnovejša časovnica sovpada z iztekom prihodnjega mandata, kar je opaziti pri več drugih projektih. Enoletni zamik, a na konec leta 2030, je predviden tudi za ureditev ceste skozi Markišavce, čeprav je že zamik v aktualnem proračunu povzročil precej razburjenja in je kazalo, da bo prišlo do pospešitve projekta ob začetku aktivnega odkupa potrebnih zemljišč.
Ravno tako naj bi do enoletnega zamika prišlo pri realizaciji ureditve ceste Petanjci–Gederovci. Če je bilo doslej predvideno, da bi se obnova v celoti izvedla v prihodnjem letu, je sedaj raztegnjena na dve leti do konca leta 2027. Do manjšega pospeška naj bi prišlo pri rekonstrukciji ceste Grabonoš–Radenci, o kateri je imel veliko povedati radenski župan Roman Leljak. Toda še vedno je največji del sredstev predviden šele po letu 2029 in dokončanje investicije do konca leta 2031, kar je le dve leti prej od predvidenega.
Na drugi strani stvari ostajajo nespremenjene pri ureditvi ceste Spodnji Ivanjci–Gornja Radgona, ki naj bi se izvedla v naslednjih dveh letih. Prav veliko zadovoljstva pa verjetno ne bo v moravskotopliški in puconski občini. Ureditev ceste Berkovci–Kobilje, ki je ta hip še načrtovana v prihodnjem letu, se namreč zamika za štiri leta, z dokončanjem investicije s koncem leta 2030. Pri ureditvi ceste skozi Lemerje pa je predviden enoletni zamik do konca leta 2029. Do dvoletnega zamika prihaja tudi pri ureditvi ceste Ključarovci–Ljutomer. Namesto konec leta 2029 bi bila sedaj investicija končana konec leta 2031.
Ponovno obeti »pomurskih« amandmajev
Poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije ocenjuje, da je predlog proračuna ponovno razočaranje za Pomurje, ob tem pa napoveduje, da bo za nekatere projekte vložil amandma za njihovo pospešitev. Eden takih je nedvomno, kot pove, vzhodna soboška obvoznica, saj bi se gradnja v prihodnjem letu, če bo gradbeno dovoljenje res pridobljeno, morala začeti »na polno«. Pomurski poslanec prav tako opozarja, da v proračunskih dokumentih še zmeraj ni projekta namakanja iz reke Mure, skrbi pa ga tudi izvedba gradnje nasipov, saj se boji, da bo treba zagotoviti dodatna sredstva, ker vsega denarja iz načrta za okrevanje in odpornost ne bomo zmogli počrpati. Pri amandmajih se mu bo prav gotovo pridružil tudi poslanec Tine Novak, ki je bil močno vpet v pospešitev projekta vzhodne soboške obvoznice in ureditve ceste skozi Markišavce. Ne nazadnje so njegovi Demokrati na dan regijska obiska vlade v Pomurju posredovali kritični poziv vladajočim, da »Pomurje potrebuje dejanja, ne obljube«, v katerem so v luči zamikov projektov ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek povabili k javni predstavitvi terminskega in finančnega načrta za ključne pomurske infrastrukturne projekte do leta 2030.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
