Državna slovenska samouprava praznuje, čestitke izrekla oba predsednika
Slovesnosti ob 30-letnici delovanja sta se udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Madžarske Tamas Sulyok.
Državna slovenska samouprava (DSS), ki ima sedež na Gornjem Seniku, je krovna politična organizacija porabskih Slovencev in je vključena v madžarske upravne strukture ter deluje na državni ravni. Ustanovljena je bila leta 1995, ko je bil za prvega predsednika izvoljen Martin Ropoš, leta 2019 je to funkcijo prevzel Karel Holec.
V okviru DSS, ki letos zaznamuje 30 let delovanja, od leta 2014 delujejo lokalne slovenske samouprave, njena temeljna naloga pa je varstvo pravic in podpora slovenski narodni skupnosti na Madžarskem, njeno delovanje, ki ga v veliki meri iz svojega proračuna financira Madžarska, pa sega na vsa pomembna področja manjšinskega življenja. Prav tako upravlja z Osnovno šolo Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in Osnovno šolo Števanovci ter z vrtci v njuni sestavi, je tudi skrbnica Küharjeve spominske sobe na Gornjem Seniku in stoodstotna lastnica Radia Monošter.
Počitka si ne smemo privoščiti
Organizacija je obletnico delovanja zaznamovala s slovesnostjo v Gledališču Monošter, ki sta se je ob robu obiska Porabja in Pomurja udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Madžarske Tamas Sulyok.
Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik DSS Karel Holec, ki je povedal, da tri desetletja niso bila le čas graditve, temveč tudi čas ohranjanja kulture, jezika, identitete, vere in povezanosti, kot eno najplemenitejših poslanstev samouprave pa je vedno bilo prenašanje jezika in kulture. Pri tem se je ozrl na predhodnike, ki so postavili trdne temelje, izpostavil je predvsem Ropoša.
Poleg ustanov, s katerimi upravljajo in ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju in prenašanju porabskih kulturnih vrednot, je Holec kot pomemben mejnik izpostavil tudi leto 2014, ko je porabska skupnost prvič delegirala zastopnico v madžarskem parlamentu.
"Po izvolitvi za predsednika sem kot enega naših največji uspehov doživel dejstvo, da se je ob zadnjem popisu prebivalstva za tretjino več ljudi izreklo za Slovence kot leta 2011, kar je edinstven dosežek med madžarskimi narodnostmi in tudi zamejskimi Slovenci, hkrati pa je dokaz, da imajo naša prizadevanja smisel, da naše delo prinaša rezultate in da naša skupnost verjame vase ter s ponosom izraža svojo identiteto," je povedal Holec in se ob tem zahvalil trem stebrom, ki so temelj njihovega delovanja - to sta državi Madžarska in Slovenija ter lokalna skupnost.
"Dosegli smo veliko, vendar si ne smemo privoščiti počitka. Največji izziv prihodnosti ostaja ohranjanje in prenašanje slovenskega jezika in kulture ter krepitev identitete mlajših generacij."
Most med državama
Zbrane je nagovorila tudi Pirc Musarjeva. Kot je povedala, zgodovina območju Porabja ni bila naklonjena, je pa trdoživost slovenskega prebivalstva precej prispevala k temu, da je preživel številne preizkušnje, obstal ter še danes ponosno ohranja svojo kulturo in vero, porabsko slovensko identiteto, pesmi in plese.
"Dvojezičnost in večjezično sta bogastvo, odraščanje z dvema ali več kulturami pa privilegij, ki omogoča širši pogled na svet in odprtost ter vas oblikuje v razmišljujoče posameznike. Vaša znanja, energija in ustvarjalnost bodo tiste sile, ki bodo ohranjale živost porabske slovenske skupnosti tudi v prihodnje," je še povedala.
Ob tem je dodala, da je prisotnost obeh predsednikov na obeh jubilejih - tudi v Lendavi - dokaz, da obe državi vzorno sodelujeta na področju zaščite narodnih manjšin, saj se obe zavedata, da so porabski Slovenci in prekmurski Madžari trdni most med državama.
Priznanja zaslužnim
Ob 30-letnici delovanja DSS so nekdanji in sedanji člani skupščine prejeli spominske plakete, s čimer se jim je organizacija zahvalila, da so kot člani občnega zbora s svojim delom, ki ohranja, razvija in ustvarja vrednote, prispevali k uveljavljanju interesov slovenske narodnosti na Madžarskem, gradnji njenega institucionalnega sistema, ohranjanju maternega jezika in kulturne identitete, negovanju verskih in družbenih odnosov ter spodbujanju gospodarskega razvoja Porabja.
Plakete je na prireditvi prejelo 30 nekdanjih in sedanjih članov, naknadno bo plakete prejelo še dvanajst članov, spomnili pa so se tudi trinajstih članov, ki so že pokojni.
Med narodnostmi na Madžarskem ima samo slovenska narodna skupnost svoj lastni radijski program. Slovenski radio je začel oddajati 23. junija 2000, DSS pa se je na prireditvi s podelitvijo spominske plakete zahvalila uredništvu Radia Monošter za dejavnost, ki jo je izvajalo v zadnjih 25 letih na področju ohranjanja, prenašanja in posredovanja slovenskega jezika in kulture. Plaketo je prevzel direktor radia Attila Bartakovics.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
