Sindikat delavcev migrantov Slovenije

Novela zakona o urejanju trga dela, ki jo je nedavno po nujnem postopku sprejel državni zbor, je močno razburila čezmejne delavce. Po dosedanji zakonodaji, ki je bila ravno na predlog Sindikata delavcev migrantov Slovenije potrjena leta 2021, je zanje veljala izjema, po kateri so bili, poenostavljeno povedano, upravičeni do višjega denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti od zaposlenih pri slovenskih delodajalcih. 

Določilo izhaja iz evropske direktive o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki med drugim določa, da se socialne pravice, pridobljene v kateri koli državi Evropske unije, med prehodom v drugo državo prenašajo. To velja tudi za nadomestilo za brezposelnost, tako da država zaposlitve plačuje Sloveniji nadomestilo za brezposelno osebo v višini, kot bi pripadala državljanu tiste države.

Nataša Juhnov

Se pravi v konkretnem primeru Avstrija pokriva nadomestilo našim državljanom, ki so bili tam zaposleni pred izgubo zaposlitve, prve tri mesece oziroma pet, odvisno od obdobja zaposlitve. Slovenija s tem nima nikakršnih stroškov, še več. Zaradi dajatev gre za prihodek državne blagajne, ki je seveda višji, če je višji znesek nadomestila.

Dve poti do iste rešitve

V sindikatu, ki zastopa čezmejne delavce, so se na sprejetje zanje neugodne spremembe nemudoma odzvali. V nekaj dneh so zbrali več kot 12 tisoč podpisov, kar je veliko več od potrebnih 2500 za vložitev pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Največ podpisov so prejeli iz Podravja in Pomurja, od koder prihaja tudi največ delavcev, ki si kruh služijo v Avstriji. A pred njimi je veliko težja naloga.

Nataša Juhnov

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič bo namreč razpisala 35-dnevni rok, v katerem bo treba zbrati 40 tisoč podpisov za dejanski razpis referenduma. Predsednik sindikata Mario Fekonja priznava, da bo to velik zalogaj, a čezmejnih delavcev ne gre odpisati. »Zanos je velik, saj so ljudje upravičeno jezni,« pravi Fekonja, ki preprosto ne razume, zakaj bi se država odrekla večjemu prilivu denarja v proračun s prispevki in dajatvami zaradi višjega nadomestila.

»Sklicujejo se na načelo nediskriminacije, ampak ustavno sodišče o tem ni presojalo, poleg tega je evropska uredba jasna,« poudari prvi mož sindikata čezmejnih delavcev. Pri obravnavani zakona v matičnem državnozborskem odboru so jim skušali z amandmajem priskočiti na pomoč v stranki SD, a ta ni dobil podpore.

Primož Lavre

Če jim 40 tisoč podpisov za razpis referenduma v dobrem mesecu dni ne bi uspelo zbrati, so v sindikatu pripravili še en manever. Vzporedno bodo namreč zbirali 5000 podpisov za predlog spremembe nedavno sprejetega zakona, s katerim bi člen, ki jim dodeljuje izjemo, vrnili v zakon.