Jure Kljajić

Začelo se je novo šolsko leto. Obveznosti, ki bodo v naslednjih tednih in mesecih naložene otrokom in mladostnikom, bodo pri nekaterih povzročile velik pritisk, prav tako mnogim stres povzroča iskanje novih poznanstev, novo okolje, odnosi z vrstniki in podobno. S psihologinjo Danijelo Šunjić Egić iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Murska Sobota smo se pogovarjali o duševnih stiskah, ki mučijo mlade, o tem, kako jim pomagati in kako prepoznati znake, da se z njimi nekaj dogaja.

Jure Kljajić

Pravi, da je vsaka stiska dovolj pomembna, da jo vzamemo resno in se o njej spregovori. »Pogum mladostnikov se ne kaže v tem, da vse stiske skrivajo in prenašajo sami, temveč v tem, da si dovolijo in upajo poiskati pomoč. Odrasli pa imamo odgovornost, da jih slišimo, jim verjamemo in stojimo ob strani,« je jasna. Dodala je, da je v Sloveniji dobro razvit sistem šolskih in svetovalnih služb, kamor se lahko obrnejo, v primeru resnejših težav pa so pravi naslov osebni zdravnik in drugi viri pomoči znotraj zdravstva. 

Ob kakšnih stiskah mladoletniki navadno obiščejo center za duševno zdravje?
»Mladoletniki se v centrih za duševno zdravje najpogosteje oglasijo zaradi tesnobe, žalosti, težav v odnosih s starši ali vrstniki, upada motivacije in učne uspešnosti, učnih težav, motenj hranjenja, samopoškodovalnega vedenja in drugih čustvenih stisk, ki jih sami težko obvladujejo. Obstajajo tudi  mladostniki, pri katerih se obravnava začne zaradi telesnih simptomov (na primer glavoboli, bolečine v trebuhu), ki nimajo jasne medicinske razlage, temveč izražajo psihološko stisko. Nekateri pridejo na pobudo staršev ali učiteljev, vedno več pa jih naredi pomemben korak in poišče pomoč samoiniciativno.«

Pixabay

Zaznavate tudi primere, ko se mladoletniki zatečejo po pomoč, ker so žrtve izsiljevanja? Kako pogosti so ti primeri?
»Izsiljevanje se redko pojavi kot primarni razlog iskanja pomoči. Pogosteje se razkrije v okviru poglobljenega kliničnega razgovora, ko mladostnik sprva navaja druge težave, kot so tesnoba, upad motivacije za učenje, nespečnost ali nenadne spremembe razpoloženja in/ali vedenja. Šele kasneje se pokaže, da je v ozadju doživljanje vrstniškega nasilja, izsiljevanja ali groženj. 

Z razvojem digitalnih tehnologij in intenzivno uporabo družbenih omrežij in drugih spletnih platform so oblike izsiljevanja postale bolj raznolike, prikrite in zato težje zaznane. V porastu je 'cyberbullying' oziroma spletno izsiljevanje, saj spletne platforme mladostnikom omogočajo stalno medsebojno povezovanje. Zaradi anonimnosti in lažjega širjenja vsebin so mladostniki še bolj ranljivi za prikrite oblike nadlegovanja. Prav zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnje tovrstnih primerov v klinični praksi še več. Na primer, mladostnik pride po pomoč, ker čuti tesnobo pred obiskovanjem šole, ob pogovoru pa se razkrije, da med vrstniki krožijo njegovi posnetki z neprimernimi in ponižujočimi vsebinami, zaradi česar se izogiba vrstnikov. Takšni primeri potrjujejo, da gre pogosto za prikrite oblike nasilja, ki jih odrasli brez usmerjenega vprašanja težko zaznamo.«

Jure Kljajić

Kako pomagate mladostnikom v teh primerih?

»Prvi korak je ustvariti varen prostor, kjer se mladostnik počuti slišanega in sprejetega brez obsojanja. Pogosto gre za prvi odnos, kjer lahko odkrito pove, kaj doživlja. Nato skupaj poimenujemo občutke, raziskujemo misli in prepričanja, ki spremljajo doživljanje, ter ga razbremenimo občutkov krivde. Nato skupaj oblikujemo načrt zaščite, kako se zaščititi in kateri odrasli osebi zaupati (staršem, učiteljem, če je treba, tudi policiji). Pomemben del pomoči je krepitev njihove samopodobe, saj je občutek nemoči in osramočenosti pogosto bistvo njihove stiske.«

· Novice

Kako ravnati, če postanete žrtev izsiljevanja na šoli?

Kako lahko pomagajo drugi, če opazijo, da je nekaj narobe?

»Največ naredimo, če pokažemo iskren interes, poslušamo brez obsojanja in jim damo vedeti, da jim verjamemo. Najstniki pogosto ne iščejo nasvetov, temveč nekoga, ki jih posluša in jim verjame. Če je stiska večja, jih lahko spodbudimo, da poiščejo strokovno pomoč, in jim ponudimo spremstvo, ko gredo na prvi pogovor.«

Jure Kljajić

Kateri so tisti znaki, po katerih lahko sklepamo, da se z mladostnikom nekaj dogaja?
»Znaki so lahko različni in se kažejo različno. Najpogosteje opažamo nenadne spremembe vedenja (umik iz vrstniških odnosov, razdražljivost, jeza), upad učnega uspeha, motnje spanja in apetita, izguba zanimanja za hobije ali aktivnosti, v katerih je mladostnik prej užival. Pri nekaterih se pojavijo telesne pritožbe (glavoboli, bolečine v trebuhu brez jasnega vzroka), pri drugih impulzivna ali samopoškodovalna vedenja. Pomembno je, da so odrasli pozorni tudi na subtilne spremembe, saj mladostniki pogosto sporočajo stisko bolj z vedenjem kot z besedami.«

Kako naj mladostniki premagajo strah in svojo stisko zaupajo drugim?
»Mladostniki se pogosto bojijo stigme, nerazumevanja ali posledic razkritja. Pomaga, če imajo v okolju vsaj eno osebo, ki ji zaupajo in od katere pričakujejo razumevanje. Ko prvič spregovorijo, se pogosto počutijo olajšane, ker breme ni več samo njihovo. Pomaga jim tudi, če vedo, da so njihovi občutki običajni in da pomoč obstaja.«

Jure Kljajić