Kakšen je dober semenski krompir?
Po izkušnjah iz preteklih let pa vemo, da je dobro nabaviti čebulček, pa tudi semenski sadilni material krompirja in česna. Danes se bomo najprej dotaknili krompirja.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Vsak material, čebulček, česen in semenski krompir, takoj ko pridete domov (lahko tudi naslednji dan, a čim prej), razsujete, daste ven iz vrečk. V njih je namreč vedno vlažno, kar povzroči hitrejše nakaljevanje krompirja, gnanje listov čebulčka in česna, kar pa ni v redu. Seveda se hitreje množijo tudi povzročitelji bolezni.
Čebulček in česen damo v suh, zračen in povsem temen prostor. Za tiste, ki jim številke veliko pomenijo – zračna vlaga naj bo blizu 90 %. Temperature so lahko blizu ničle, največ do 10 °C. Semenski krompir pa damo v rahlo vlažen prostor (pribl. 60 % zračne vlage), prav tako temen in hladen, le da temperatura ne pade pod 5 °C. Tako bomo najbolje preprečili prehitro kaljenje.
Kakšen je dober semenski krompir?
Na prvem mestu sicer velja, da nima prevelikih (nad 1 cm) in svetlih kalčkov brez klorofila. Mnogi menijo, da ni nič narobe, če predolge kalčke oberemo in poženejo novi. To je sicer res, a drugi, tudi tretji kalčki so tanjši, manj odporni, poženejo več cvetnih stebel, ki pa so tanjša, zato tudi velja, da se bolezni na taki rastlini hitreje in lažje razširijo. Taka rastlina da večje število gomoljev, ki pa so manjši. Pravzaprav ni nič narobe, če govorim o pridelku mladega krompirja, ki ga res poberemo pred zrelostjo, uživamo sproti in ga ne hranimo. Če pa želite del krompirja tudi skladiščiti in uživati tudi v polni zrelosti, potem skušajte saditi gomolje, ki ste jih namerno nakalili (o tem nekaj kasneje) in ki imajo prve kalčke.
Drugo, pogosto napačno mišljenje pa je, da je dober semenski krompir čim manjši. To ne velja. Najboljši semenski krompir so srednje veliki gomolji, premera 35–55 mm. Za manjše površine na vrtu je bolje, da so raje večji kakor premajhni. Me vprašate, zakaj? Zato, ker imajo večji gomolji bolj čvrste, močne, debelejše kalčke. Samo taki kalčki pa so v ekološki ali samo domači, ekstenzivni pridelavi tisti, ki zagotovijo rastlinam večjo odpornost. Pa še eno prednost imajo nekoliko večji gomolji: če prvi kalčki pomrznejo (vemo, da so naše pomladi zdaj pogosto neprevedljive), zrastejo tudi drugi kalčki. Pri manjših gomoljih pogosto ni več dovolj energije, da bi se to zgodilo.
Sorte
Pri izboru sort dajemo vedno prednost odpornim sortam. Pet takih je na našem tržišču. Od teh je ena sad slovenskega znanja. To je srednje pozna KIS Kokra. Gre za okroglo ovalne gomolje s svetlo rumenim mesom in rumeno kožico. Uvršča se v tip B po jedilnih sposobnostih, ta oznaka pa pomeni, da je primeren tako za kuhanje kakor za praženje in cvrtje. Torej je primeren prav za vsako gospodinjstvo.
Dobro odporne sorte na krompirjevo plesen pa so še tuje sorte Alouette, Levante, Otolia in Twister. Alouette je srednje pozna sorta z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom. Je odlično nadomestilo stare sorte Desiree. Prav tako je jedilni tip B kakor naša slovenska sorta KIS Kokra. Se pa tudi odlično skladišči. Levante je pozna sorta, z ovalnimi gomolji, ki jih z lahkoto režemo, se dobro skladišči, ima pa rumeno kožico in svetlo rumeno meso. Prav tako gre za tip B. Otolia je srednje pozna sorta z rumenim mesom in rumeno kožico, kuhalni tip B. Gomolji so ovalni. Se dobro skladišči. Twister pa je srednje zgodnja sorta, primerna tudi za pridelovanje mladega krompirja, a se že lahko skladišči. Prav tako gre za tip B, gomolji pa so debeli, podolgovato okrogli s svetlo rumenim mesom in rumeno kožico.
Seveda pa je na tržišču še veliko sort krompirja, ki pa s seboj ne prinašajo odpornosti, zato je v pridelavi poznega krompirja za skladiščenje potrebna zaščita.
Če pa na vrtu pridelujete samo mladi krompir, ki ga skoraj nič ne ostane za krajše skladiščenje, potem se boste seveda odločili za okusne sorte. Ne da zgoraj omenjene niso dobre, a vsi vemo, da je kot mladi krompir najboljši kifeljčar, danes ga dobite pod sortnim imenom Kresnik. Mislim, da njegov opis ni potreben, sicer pa vse pove že staro ime, gomolji so zviti kot »kifelci«.
Najbolj zgodnje sorte so slovenski KIS Slavnik, Arrow in Atrice. Le nekaj poznejši sta Colomba in KIS Blegoš. Vse sorte so mešani kuhalni tip AB, kar pomeni, da so odrasli gomolji primerni tudi za pečenje.
Za konec
Na večjih površinah svetujem dvoje. Zgodnjih sort nikoli ne sadimo skupaj s srednje poznimi in poznimi. Že prej sem napisala, da za zgodnje sorte odpornost ni nujna, saj jih porabimo sproti. A so prav v letu 2025, pa tudi 2024 pokazale, da lahko zbolijo proti koncu rastne dobe. Ker jih pospravljamo, varstvo ni potrebno. Predstavljajo pa močan vir okužbe tudi za pozne sorte.
Še en nasvet je, da večji pridelovalci, predvsem v ekološki pridelavi, izberete odporne sorte. Vendar jih, posebej če rastejo skupaj s poznimi sortami, le v najslabših vremenskih pogojih zaščitite pred boleznijo. Same odporne sorte ne zbolijo ali pa so posledice komaj vidne. Vendar kljub vsemu predstavljajo vir okužbe tudi za neodporne sorte.
Nekoč so rekli, da ima najbolj neumen kmet najbolj debel krompir. Danes žal to ne velja več. Z izbiro odpornih sort lahko naredimo nekaj za nas, za pridelke zdrave hrane in hkrati tudi za bolj čisto naravo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
