M. P.

Vrtna špinača (Spinacia oleracea) je verjetno še vedno najbolj poznana. A gre za rastlino, ki v dolgem dnevu cveti, zato je ne moremo pridelovati celo leto.

Naslednja najbolj poznana rastlina pri nas je zagotovo mangold ali blitva (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. cicla). Blitva je za razliko od špinače velika rastlina, botanično pa dvoletnica. To pomeni, da brez težav prezimi in daje pridelek še naslednje leto. Zato naj vam ne pade na pamet, da bi blitvo, ki zdaj raste na vrtu, pred zimo uničili. Kar pustite jo in spomladi vam bo dala vsaj še en pridelek.

Pri nas pa je že nekaj let na razpolago tudi seme vrtne špinače, bolj pravilno bi bilo, če jo imenujemo vrtna loboda. Ja, gre za sorodnico dokaj nadležnega plevela, lobode. A izvrstno uspeva tudi v slabih tleh in predvsem v poletni vročini. To je zdaj skupina, ki jo uvrščamo v red lobodovk, lobodnic oziroma špinačnic. Ne pozabite pa, da so del te družine tudi pese, skupaj z našo vrtno rdečo peso. To je pomemben podatek za načrtovanje ustrezno širokega kolobarja. Nekaj prav posebnega je tudi jagodna špinača, rastlina, ki ima v drugi polovici poletja lepe, rdeče plodove.

Koristnost in uporabnost

Ena izmed skupnih značilnosti vseh rastlin (izjema je rdeča francoska špinača) je veliko klorofila. Uživamo liste, v njih pa je klorofil. Ob uživanju svežih zelenih listov mnogi pozabljajo na klorofil. V njem je pravzaprav skoraj vse, kar zahtevamo od vrtnin, vitamine K, C, A, E in folno kislino, kalcij, beljakovine, železo in magnezij. Torej minerale, vitamine, antioksidante … Vse to vsebujejo vse zgoraj omenjene rastline, nekaj več, nekaj manj, a vseeno. Kaj nam vse to pomaga? Nekje sem prebrala, da je klorofil zelen biser narave. Sodeluje pri rasti in obnovi celic telesa. Pomaga nam v boju proti okužbam, ob okužbah celi rane. Sodeluje pri čiščenju telesa. To so same osnovne funkcije, ostalih ne bom naštevala, saj jih je še veliko.

A imajo tudi pomembno vlogo na vrtu. Včasih so jih uporabljali celo za zeleni podor, saj znajo vezati dušik, da se ne izpere v podtalnico, ko jih zadelamo v tla, pa je dokaj hitro na razpolago naslednji vrtnini.

Špinača je rastlina kratkega, mrzlega dela leta

Mnogi so že pozabili, da špinačo sejemo samo pozno poleti, najbolje pa jeseni in ponovno spet samo zgodaj spomladi. V dolgem, vročem dnevu takoj zacveti.

S setvijo lahko začnete v začetku avgusta, če se vam zelo mudi. Najbolj je, da pod paradižnikom naredite dovolj prostora v zastirki in posejete prvo setev kar tja. Kasneje ji lahko pripravimo samostojno gredico. Še bolje pa je, da jo podsejemo pod brstični ali listnati ohrovt. S tem bo zemlja pozimi prekrita, špinača bo tudi pobrala vsa odvečna hranila in preprečila njihovo odtekanje v podtalnico.

Špinača sicer potrebuje hranila, a najpogosteje jih prav zanjo ostaja v zemlji dovolj od prejšnjega posevka. Ker je sposobna iz zemlje potegniti veliko dušika, ki pa ga pogosto zaradi kratkega dneva ne zmore vezati v rastlinsko maso, je znana po tem, da včasih vsebuje preveč nitratov. Posebej v rastlinjaku se to lahko zgodi. Zato špinači res ne gnojite, gnojenje pa je tudi uporaba komposta.

Špinača potrebuje rahlo, odcedno zemljo, zato jo pred setvijo dobro pripravite. Ne sejte je tja, kjer ste poleti nekoliko več hodili po zemlji, v rastlinjaku po poteh. Tam ne bo uspevala.

Špinačo sejemo v vrstice, da zemljišče tudi med vegetacijo lažje rahljamo. Med vrsticami naj bo vsaj 25 cm razmaka. Redčenje ni potrebno, razen če ste res pretiravali v gostoti setve. Še bolje pa je, da vzgojite sadike.

Vzgoja sadik zagotavlja boljše pogoje za vznik, manjšo porabo semena, predvsem pa lažje obvladovanje plevelov. Gredice pripravite istočasno, kakor boste sejali špinačo v lončke. Do presajanja bo vzkalilo veliko plevelov, ki jih boste pred presajanjem enostavno uničili. Vzamete lončke premera 3–5 cm, v vsakega posejte do pet semenk, a jih ne štejte. Semena po setvi potisnite v zemljo, potem pa setev samo rahlo prekrijte z dodatno zemljo. Setev postavite v zaveten prostor, najbolje v rastlinjak. Sadike so primerne za presajanje po približno petih tednih. S sadikami bo pridelek višji, bolj zdrav in predvsem spomladi zgodnejši.

Če opazite uši, te bodo težava samo v zgodnjih poletnih in poznih pomladanskih setvah, lahko potresete po rastlinah pepel, lahko naredite pripravek iz pelina, listov rabarbare ali vratiča, v trgovinah pa tudi najdete nekaj pripravkov, ki vam bodo pomagali.