Na ptujskem KGZ so pred dnevi odvzeli prve vzorce tal za analizo vsebnosti humusa na kmetijskih površinah, katerih lastniki so del avstrijsko-slovenskega projekta Högi.
V večnamenski dvorani v Spuhlji so razglasili kmetijo leta 2021 v MO Ptuj in podelili posebno priznanje kmetiji za ohranjanje arhitekturne dediščine in tradicije nekdanjega življenja na vasi. To je bila tudi priložnost za druženje z dosedanjimi prejemniki priznanj in izmenjavo dragocenih izkušenj iz življenja in dela na kmetiji. MO Ptuj je edina med mestnimi občinami v Sloveniji in tudi drugimi, ki že od leta 2000 izbira kmetijo leta na svojem območju.
Minuli konec tedna je potekal 3. Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija z naslovom Po Jakobovi poti, v sklopu katerega so pripravili Jakobove tržnice na različnih lokacijah, oglede muzejskih zbirk in razstav ter degustacije vin. Pohod po Jakobovi poti in priprava tradicionalne prleške gibanice pa sta bila zaradi slabega odziva odpovedana.
Direkcija RS za vode je pred časom na več mestih ob Sestrškem jezeru postavila opozorilne table, ki na tem območju prepovedujejo vožnjo z motorji, kolesarjenje in jezdenje. Domačina Branka Gajšta, ki je že desetletja »varuh« jezera, je slednje zelo presenetilo.
Začetki kmetije Klemenčič segajo v leto 1978. Brata Klemenčič sta ostala sama, oče je umrl, mama je odšla v bolnišnico za leto in pol. Bila sta še osnovnošolca, stara dobrih trinajst in enajst let in pol. Ni bilo elektrike, pri hiši je bil en konj, štirje biki od KZ Ptuj in tri krave. Potem je prišel televizijec Mito Trefalt, ki je njuno željo o hlevu predstavil širši javnosti. Branko Klemenčič je že takrat imel vizijo o razvoju kmetije.
Težave, s katerimi se srečujejo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO), kar se tiče upravljanja s ptujskim grajskim kompleksom, so in bodo težko rešljive. Primernejša pešpot od parkirišča do gradu, ureditev sanitarij in info točke ob samem parkirišču, postavitev premičnega gostinskega lokala, prostorov za arheologijo, grajske žitnice itd. so zadeve, ki se že leta ne premaknejo z mrtve točke in se očitno še ne bodo kmalu. Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) OE Maribor namreč zagovarjata celostni pristop in urejanje grajskega kompleksa.
Večja kot je občina, tako po površini kot številu prebivalcev, več je izzivov, s katerimi se je treba spopasti. Te dni, ko mestna občina Ptuj praznuje občinski praznik, je pravi čas za razmislek o izvedenih in načrtovanih investicijah. Županja Nuška Gajšek je na čelu občine skoraj tri leta, zaveda se, da bo zadnje, predvolilno leto še kako pestro, a dodaja: »Želim si, da še naprej delamo za skupno dobro in da se ne bi politizirale teme, ki se recimo v občini rešujejo že desetletja in se v tem mandatu resnično trudimo, da jih končno razrešimo.«
Kulturno športno društvo (KŠD) Dobrava je sredi julija na velikem odru pred grajsko pristavo v Ormožu obeležilo 25-letnico delovanja.
Zadnji majski petek je bil v Vrtcu Dornava poseben dan. Ta dan si bodo otroci najstarejših skupin zagotovo zapomnili, saj so otroci – nekateri celo prvič – ta večer pustili samevati svojo domačo posteljo.
Družba Elektro Maribor je izdala in založila knjigo spominov, pričevanj in dokumentov z naslovom Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo. Knjigo, ki je lep poklon Sloveniji ob njeni 30-letnici, je projekt leta 2017 ustanovljene Akademije distribucije Maribor, vodi jo mag. Peter Kaube.
Zaradi širitve naselja v Rabelčji vasi in številnih novogradenj, tako večstanovanjskega objekta kot individualnih hiš, je cesta, ki vodi do tja, popolnoma neprimerna. Gradi se sicer druga, ki pa ima svoj konec in začetek, vmes, na sredini, pa je ni. Razlog: neurejena lastniška razmerja z lastnicama tega dela zemljišča. A zanimivo – kljub enormnemu zvišanju dnevnega prometa, ki ga je pričakovati v kratkem – v tem primeru občina ne bo predlagala razlastitve.
Pred mesecem dni smo poročali o neljubem pripetljaju v osnovni šoli Dornava. Domnevali so, da na podstrehi domuje kuna, saj je v eni od učilnic zaudarjalo.
V Cirkulanah začenjajo sanacijo največjega plazu v občini. Gre za 300-metrski plaz v Gradiščah nad strugo reke Drave, glavnino denarja za sanacijo bo prispevala država. Razlog za obsežen zemeljski udor naj bi bilo po besedah cirkulanske županje Antonije Žumbar zajedanje Drave v vznožje brega.
Ne le sam objekt dominikanskega samostana, tudi marsikaj okrog njega je zaradi starosti in dotrajanosti potrebno vlaganj. V planu za naslednje leto je sanacija opornega zidu, občina pa si je zagotovila tudi del sredstev za restavriranje dela mestnega obzidja za samostanom.
Osnovno šolo v Majšperku je v lanskem šolskem letu na matični šoli in obeh podružnicah obiskovalo 342 otrok. Tudi jeseni ta številka ne bo bistveno manjša. Šolske klopi bo na matični šoli v Majšperku prvič prestopilo 20 otrok, na podružnici na Ptujski Gori 11, v Stopercah pa samo trije (en manj kot v šolskem letu 2020/2021).
»Ker je bila hčerina osebna izkaznica pred iztekom veljavnosti, sem se želela na Ptuju naročiti za oddajo vloge. Termin, ki so mi ga dali, je bil šele čez 15 dni, 27. julija! Same referentke so mi svetovale, naj grem drugam. Poklicala sem na Upravno enoto Ormož in bila na vrsti v treh dneh. Kako je to možno, mi res ni jasno,« se sprašuje naša sogovornica. Številni drugi so se poslužili krajevnih uradov. Kot enega hitrejših, ki očitno ima dober sistem dela, mnogi uporabniki izpostavljajo Krajevni urad Kidričevo, kjer naj bi zadeve urejali brez naročanja in hitro.
Če je zadnje mesece kazalo, da se Destrnik spreminja v tipične slovenske Butale, v katerih neverjetno postaja verjetno, a žal ne v pozitivni smeri, bo morda lokalna politika slednjič le zaplavala v mirnejše vode.
Vozniki, ki morda niti niso vedeli, da prevažajo tovor, ki spada med nevarne odpadke (ali pa so in so nečednosti počeli zavestno), so inšpektorjem razkrili marsikatero skrivnost temačnih poslov okoli ravnanja z odpadnim blatom iz čistilnih naprav in podrobnosti o njegovem nezakonitem odlaganju v okolje.
Minuli teden se je v organizaciji Centra za družine Ormož v ambientu malega grajskega dvorišča razvil prav prijeten glasbeno pogovorni večer za vse generacije. V goste so namreč povabili enega izmed najbolj priljubljenih in pronicljivih slovenskih kantavtorjev s kritičnimi in duhovitimi besedili, Adija Smolarja.
Po več kot enoletnem odlogu so ormoško Ljudsko univerzo obiskali udeleženci projektnega partnerja Center for Continuing Education iz poljskega mesta Bytom, ki so na desetdnevni Erasmus+ mobilnosti spoznavali način delovanja naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, naše kraje, znamenitosti ter kulinariko našega območja.
