Potem ko so se predčasno zaključila dela na državni kolesarki Biš–Gočova, so stroji zabrneli na drugem koncu Trnovske vasi, ki vodi proti Drbetincem v Svetem Andražu.
Grozi jim do osem let zaporne kazni.
Besedne puščice na sejah dornavskega občinskega sveta kar švigajo sem in tja: svetniki z neprijetnimi vprašanji nad župana Janka Merca, ta v pojasnilih nemalokrat pogled in pozornost usmeri proti nekdanjemu občinskemu vodstvu.
Zadnja seja ormoškega občinskega sveta je potekala v približno enakem tonu kot doslej, le da se je končala dokaj hitro, v slabih štirih urah. Ponovno ni šlo brez bolj kot ne neplodnih razprav, kjer so se iskrile politične bodice in puščice, usmerjene od nekdanje vladajoče stranke in obratno …
»Kljub svojim 120 letom je šola še vedno zelo živa, otroško razposajena in polna mladostne energije. Iz preteklosti črpamo pomembne izkušnje za snovanje sedanjosti in hkrati zremo v prihodnost. Naše poslanstvo bo tudi v prihodnje razvijati radovedne, kritične, edinstvene in neponovljive posameznike s širokim znanjem, ki so odgovorni do sebe, sočloveka in okolja,« je lepemu številu zbranih na slovesnosti v počastitev 120 let OŠ Ormož med drugim dejal ravnatelj Aleksander Šterman.
Gimnazija Ormož, ki ji je v preteklosti zaradi majhnega števila vpisanih dijakov grozila celo ukinitev ali pripojitev k ljutomerski, je v novem šolskem letu pridobila nov program in začela poučevati zdravstveno nego. Beleži skupaj 219 vpisanih dijakov. V najbolj kritičnem času so k ohranitvi gimnazije nedvomno pripomogle tamkajšnje lokalne skupnosti.
Talum novembra zmanjšuje obseg proizvodnje v elektrolizi, ohranili bodo obratovanje s 33-odstotno zmogljivostjo. S tem ukrepom po besedah predsednika uprave Marka Drobniča blažijo negativni vpliv aktualnih ekstremnih razmer na trgu energentov na poslovanje družbe.
V občini Majšperk se izvajajo gradbena dela na več cestnih odsekih. Vozniki, ki vsakodnevno uporabljajo tamkajšnje ceste, večkrat naletijo na cestne zapore oz. semaforje, ki opozarjajo na delo na cesti. Očitno se lahko tudi zgodi, da je prometna signalizacija za zaporo ceste postavljena, na gradbišču pa nikogar.
Stopnice v centru Ptuja, na Novem trgu, ki vodijo od mestne lekarne do Mercatorjeve trgovine (Blagovnice), so že dalj časa opremljene z opozorilno tablo 'Uporaba na lastno odgovornost'.
Kolesarska steza, ki ob kanalu reke Drave povezuje Ptuj in Hajdino, je zelo priljubljena rekreacijska pot. V nekaterih delih je povsem dotrajana, saj se je marsikje steza pogreznila v zemljo in dobesedno sesedla na sosednje njive. Del problema naj bi bil urejen še letos, država namreč načrtuje sanacijo poti med Hajdošami in Slovenjo vasjo.
Krajani Spuhlje ob glavni cesti proti Ptuju so upravičeno nezadovoljni s prometno ureditvijo. V spodnjem delu vasi opozarjajo na nevzdržne razmere,zlasti je cesta nevarna za šoloobvezne otroke, ki do avtobusnega postajališča pešačijo po bankinah in sosedovih dvoriščih. Ob začetku letošnjega šolskega leta je starše otrok vznejevoljilo, ker lokalna skupnost ob glavni cesti, ki je brez pločnika in kolesarske steze, ni postavila niti opozorilnega trikotnega znaka Otroci na cesti.
Redarji so lani na območju občine Ormož izdali precej manj kazni zaradi napačnega parkiranja kot leto poprej. Manjše število kršitev je po besedah vodje medobčinskega redarstva občin v Sp. Podravju Roberta Brkiča posledica epidemije.
V Miheličevi galeriji na Ptuju je do 14. novembra na ogled razstava Ptujčanke Alenke Slavinec, fotografinje, komunikologinje, okoljevarstvenice in umetnice, ki na svojstven način predstavlja esenco življenja kot neke vrste vabilo v novo življenje po pandemiji covida-19.
Do 30. oktobra je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na ogled fotografska razstava Bojana Sobočana, s katero avtor opozarja na nasilje nad ženskami, hkrati pa tudi ozavešča o tem velikem družbenem problemu. Pripravili so jo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje.
Na Ptujskem so tudi letos počastili svetovni dan učiteljev (5. oktober) s tradicionalno podelitvijo Žgečevih priznanj in plaket zaslužnim strokovnim delavcem za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v vzgoji in izobraževanju. Žgečeve plakete je v letošnjem letu prejelo 12, priznanja pa 27 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.
Ob svetovnem dnevu učiteljev so v Ormožu že deseto leto zapored podelili priznanja, plaketo in nagrado dr. Karla Osvalda najzaslužnejšim v vzgoji in izobraževanju na območju vseh treh občin. Najvišje priznanje, nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke so letos izročili Sonji Kosi iz Osnovne šole Središče ob Dravi.
Kot vse kaže, Ormožani ne bodo več brezplačno oddajali pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Če bo občinski svet tako potrdil tudi v drugo, bodo za vlaganje pobud, s katerimi bi radi dosegli spremembo osnovne namenske rabe prostora iz kmetijska v stavbno zemljišče, po novem morali plačati 150 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe pa 125 evrov.
Za pridelavo na kmetijskih površinah je vsebnost humusa v tleh izredno pomembna, saj omogoča boljšo vezavo rastlinskih hranil, manj izpiranja hranil v nižje plasti in podtalnico, zmanjševanje toplogrednih izpustov z vezavo ogljikovega dioksida (CO2), večjo kapaciteto vezave vode v tleh in posledično stabilnejšo proizvodnjo in nižje stroške pridelave.
V občini Markovci so že pred desetimi leti želeli na kmetijskih zemljiščih ob kanalu vzpostaviti lokalni namakalni sistem, ki bi kot vodni vir uporabljal kanal reke Drave. Strošek izgradnje v celoti pokrije država v okviru ukrepov kmetijske politike. Kmetovalci iz lastnega žepa nato plačujejo stalne stroške namakanja, ki po izkušnjah namakalnih sistemov v občinah Ormož in Gorišnica zanašajo med 100 do 120 evrov na hektar ob porabi vode 1.000 m3/ha, kar predstavlja približno vrednost ene tone koruznega zrnja.
Gradnja obsežnega, okoli 7,7-milijonskega projekta vseh treh občin (Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž) oskrbe s pitno vodo teče po načrtih.
