Če bo v drugo v predlagani vsebini potrjen nov občinski odlok o javnem redu in miru, bosta v sicer pretežno podeželski občini Središče ob Dravi v kratkem košnja ali denimo žaganje drv na praznični ali nedeljski dan prepovedana. Po drugi strani pa bi lahko občane doletela globa za nepokošeno travo okrog hiše.
Marija P., upokojenka iz Ptuja, ki v svoji hiši živi sama, je nekaj dni nazaj šokirana izvedela, da je na njenem naslovu, brez njene vednosti in soglasja, prijavljenih kar osem tujih delavcev: "Obisk policistov me je šokiral. Prišli so preveriti, kje so delavci, ki naj bi stanovali pri meni. Najprej sem mislila, da gre za pomoto, a se je izkazalo, da ni tako." Na policiji so potrdili, da obravnavajo sume prijav fiktivnih prebivališč za več oseb na območju Policijske postaje Ptuj.
Gradnja kanalizacijskega sistema v nekaterih delih občin Spodnjega Podravja ni smotrna oz. finančno vzdržna. Zato kanalizacije tam, kjer je gradnja razpršena, ni in je najverjetneje nikoli ne bo. Na teh območjih bo zato velika večina gospodinjstev za odvajanje komunalnih odplak iz hiše še naprej uporabljala greznice. S tem ni popolnoma nič narobe samo v primeru, če je bila greznica zgrajena v skladu s standardi, kot so bili določeni v času izgradnje stanovanjske hiše. To pa je danes izjemno težko preverjati, tako v teoriji, še težje pa v praksi – na samem terenu. Ob prvi večji rekonstrukciji objekta, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, pa je treba greznico zamenjati z malo komunalno čistilno napravo (MKČN).
Od katastrofalnih poplav, ki so pozno jeseni leta 2012 razdejale dravsko dolino skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, teče deseto leto. Brazgotine, ki jih je povzročilo divjanje pobesnele reke, so marsikje v okolju vidne še danes. Številni iz podravske regije opozarjajo, da so ukrepi za zagotavljanje varnosti pred poplavami prepočasni, neučinkoviti ali pa jih sploh ni. Med najglasnejšimi so ta čas kmetje, vključeni v delovno skupino „Poplave ob reki Dravi“.
Pred kratkim je ormoška knjižnica po nekajmesečnem premoru pripravila zanimiv literarni večer, ki (najbrž) nikogar ni pustil ravnodušnega. Gostja večera je bila Ksenija Trs, ki je v pogovoru z bibliotekarko Marijano Korotaj predstavila svoj avtobiografski prvenec z naslovom Kdo se boji Črnega moža.
Mladi pevski talenti iz občin Ormož in Središče ob Dravi z osnovnimi šolami so 9. marca nadvse uspešno začeli že 8. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tokrat so se izkazali s petjem v živo, s prenosom na Facebooku Radia Ptuj. Kljub sprostitvi epidemioloških razmer te še vedno ne dopuščajo, da bi se že v tej sezoni vrnili v prostore osnovnih šol in občin, kjer bi mladim pevcem občinstvo lahko tudi v živo zaploskalo. Že prvi predizbor pa je pokazal, da so tudi v času epidemije veliko peli, vadili, pilili svoj pevski oz. glasbeni nastop.
Po podatkih gospodarskega ministrstva (MGRT) smo državljani porabili že skoraj vse bone, ki nam jih je država za pomoč ob epidemiji namenila predlani in lani.
Tudi letos, kot že vrsto let zapored, bo marčevska uskladitev cen oskrbnin v domovih upokojencev povsod po državi prinesla podražitve. Na Ptuju predloga še niso obravnavali, a naj bi bil v okvirih, ki jih je predlagalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pomeni, da se bodo cene predvidoma dvignile za okrog 2,4 %. Skorajda zagotovo bo ta dvig najbolj občuten v enoti Kidričevo, ki ustvarja izgubo.
Po uspešno zaključeni prvi fazi obnove Ulice 5. prekomorske občina letos nadaljuje z urejanjem preostanka te ceste. Druga faza, ki bo zajemala obnovo 300 metrov cestišča in vodovoda na relaciji od krožišča s Kraigherjevo do osnovne šole Ljudski vrt, bo stala nekaj več kot milijon evrov.
Lions klub Ptuj Primus je eden mlajših tovrstnih klubov v Sloveniji. Gre pa tudi za prvi mešani klub na našem območju, z moškimi in ženskimi člani različnih poklicev in starosti, ki jim je skupni cilj pomagati ljudem v stiski. Vedno je namreč prostor za dodatno pomoč, zato so junija leta 2019 tudi začeli svoje aktivnosti.
Svečana rez je potekala v spremstvu ptujske vinske kraljice Monike Kovačič in kletarjev Društva vinogradnikov in sadjarjev srednje Slovenske gorice.
Minuli teden je bila podpisana pogodba za gradnjo šeste enote Dom upokojencev Ptuj. Dolgo pričakovan temeljni kamen v Žabjaku je položen, del objekta (za začasne namestitve) pa mora biti zgrajen do oktobra letos. S to investicijo postaja ptujski dom največji v državi.
Nekaj več kot pol milijona evrov znaša vrednost naložbe na Rogozniški cesti. Urejali bodo površine za kolesarje, ki bodo novo, urejeno traso dobili na relaciji od pekarne do krožišča z Dornavsko cesto. Obenem bodo urejali še brv čez Grajeno. Velik del sredstev za to investicijo je občina zagotovila iz Evropske unije.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je nedavno podelilo 13 novih koncesij za gradnjo domov starejših. V Spodnjem Podravju je kandidatura uspela ponudniku za dom na Destrniku, medtem ko je bila vloga za dom v Markovcih zavrnjena brez točkovanja.
Stara, dotrajana vežica na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju je podrta, na istem mestu že gradijo novo. Svetnik Alen Iljevec je prepričan, da bi sočasno morali poskrbeti še za eno pomembno zadevo, povezano s pokopi: ureditev primernega mesta za raztros pepela. Meni, da trenutna lokacija ni primerna, saj je v gozdu, tabla z imeni pokojnikov pa da je zato konstantno onečedena z iztrebki ptičev: »Bil sem na pogrebu, na katerem je celo prinašalo smeti iz Gajk.«
V času, ko v Ukrajini divja vojna in se ljudje skrivajo po zakloniščih, se v javnosti vse večkrat pojavlja vprašanje, kakšno je stanje zaklonišč pri nas. Glede na število in uporabnost zaklonišč nasploh v državi človek dobi občutek, da gre za nekaj preživetega in odvečnega.
Uprava za zaščito in reševanje je z današnjim dnem po vsej državi razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V Občini Majšperk so že uvedli požarno stražo.
Mnogi se sprašujejo, zakaj se potomka Stare trte z mariborskega Lenta imenuje Johanezova trta. Odgovor je preprost – ker raste ob Johanezovi kapeli.
Občina Ormož bo, če bo tako na občinskem svetu potrjeno tudi v drugo, dobila dve novi ulici, poimenovani po pomembnih rojakih, Stanku Čurinu in Mirku Havlasu.
Na Brdu pri Kranju so 1. marca, ob dnevu civilne zaščite, podelili priznanja in nagrade za izstopajoče dosežke na tem področju. Letos so podelili 284 priznanj (132 bronastih, 82 srebrnih in 29 zlatih priznanj), 40 plaket in en kipec. Z območja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje je zlato priznanje CZ za leto 2022 prejel Podvinčan Branko Lah, ki je večji del svojega življenja in dela posvetil gasilstvu ter zaščiti in reševanju.
