Obilno nedeljsko deževje je zlasti na območju Podravja poskrbelo za veliko drame. Pristojni škodo, ki je nastala, še ocenjujejo.
Klub ormoških študentov že sedmo leto zapored prireja enega večjih študentskih celodnevnih dogodkov Zbudi se, Ormož, ki bo potekal 27. maja v Mestni grabi.
Arheološki oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož od lanskega poletja naprej ne deluje v prostorih, ki so jih dotlej uporabljali. Še vedno so sicer na Muzejskem trgu 2, a so morali ta del stavbe zaradi nevarnosti zapreti. Ptujska občina letos namenja sredstva za sanacijo, kar bi zaposlenim omogočilo vrnitev v stare prostore. Koliko denarja bo potrebno, bo znano šele, ko bo izvajalec začel dela.
Gasilci PGD Cirkulane so skupaj s prijatelji s hrvaške strani minuli konec tedna slavnostno počastili god svojega zavetnika. Že tradicionalno so se zbrali v cerkvi svetega Florijana na Mejah in prisostvovali svečani sveti maši. Letos prvič so na dogodek povabili tudi gasilce iz Zavrča.
Iz prostorov ptujske Mestne hiše se je v Trstenjakovo 9 najprej preselila inšpekcijska služba, lani pa še medobčinsko redarstvo. Oboje deluje v sklopu Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja (SOU SP), ki zdaj svojo dejavnost v celoti z Mestnega trga seli v Trstenjakovo ulico.
Stroški električne energije, ki so v zadnjem obdobju močno poskočili, bremenijo tudi velike javne objekte. Z željo, da bi jih vsaj delno znižali, so se na ptujski občini lotili pridobivanja soglasij za namestitev sončnih elektrarn na kar 27 objektih, od domov četrtnih skupnosti do šol, vrtcev in športnih objektov. Prihranek bi bil ogromen.
V preteklih nekaj dneh so zaradi zalitih kleti, poplavljenih cest, plazov, zdrsov … urgentne službe na mariborskem koncu ves čas na terenu.
V Cirkulanah se bo v naslednjih tednih začela ureditev cestnega odseka od Medribnika do Cirkulan. Gre za cesto, ki pelje mimo Parka etnografske dediščine. Investicijo so nameravali začeti že lani, vendar niso imeli srečne roke pri izbiri izvajalca. Zaradi izjemno visokih cen gradbenih del so razpis letos ponovili. Tokrat so bili uspešni, saj so pridobili za 120.000 evrov cenejšo ponudbo.
Predvsem kmetje in kmetijska podjetja ta čas iščejo sezonske delavce. A za to delo je med domačini le malo zanimanja. Če je Slovenija zanimiva za sezonske delavce iz tujine, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, pa se na drugi strani Slovenci raje odpravijo v Avstrijo - zaradi boljših zaslužkov.
Perutnina Ptuj, največje živilsko podjetje v regiji, ki je pred petimi leti postalo del poslovnega imperija Ukrajinca Jurija Kosiuka, je lani po prvih javno znanih podatkih poslovalo odlično. Prihodki so na ravni skupine zrasli za 29 odstotkov, dosgeli so namreč kar 441 milijonov evrov. Kakšen bo dobiček, poslovodstvo še ne razkriva, saj da je poslovno poročilu v revidiranju.
Zaradi investicijskih del na železniški infrastrukturi nekateri vlaki na progah Ljubljana–Litija–Zidani Most–Dobova in Poljčane–Maribor ne vozijo, so združeni z naslednjim vlakom.
Zaradi investicijskih del na železniški infrastrukturi nekateri vlaki na progah Ljubljana–Litija–Zidani Most–Dobova in Poljčane–Maribor ne vozijo, so združeni z naslednjim vlakom.
Zaradi investicijskih del na železniški infrastrukturi nekateri vlaki na progah Ljubljana–Litija–Zidani Most–Dobova in Poljčane–Maribor ne vozijo, so združeni z naslednjim vlakom.
Kljub poskusu upraviteljev gostinskih lokalov tako v Ljudskem vrtu kot na ptujskem gradu, da v čim krajšem času najdejo najemnike, jim to tudi tokrat ni uspelo. Oba do nadaljnjega ostajata zaprta.
Delež vetrne energije v Sloveniji bi lahko zaokrožili na 0,0 odstotka. Glede na nacionalni energetski načrt bi se ta številka lahko kaj kmalu spremenila. Država predvideva, da bo delež energije, ki ga bodo proizvedli vetrni agregati, do leta 2040 znašal že štiri odstotke. Bodo k temu cilju prispevale tudi vetrne elektrarne na območju Maclja (Žetale–Rogatec), Pohorja (Slovenska Bistrica) ter Plešivca (Makole–Rogaška Slatina)?
Kot je razvidno iz kadrovskega načrta, bo v Skupni občinski upravi občin (SOU)Spodnjega Podravja v tem letu lahko zaposlenih kar 18 novih sodelavcev. Skupaj jih bo že 64. Nekateri ptujski mestni svetniki imajo ob tem pomisleke, županja Nuška Gajšek pa je prepričana, da je to prava poteza, saj je obseg nalog vedno večji, država pa jim omogoča zajeten delež sofinanciranja teh delovnih mest.
Gimnazije so tudi letos med bolj obleganimi srednjimi šolami. Glede na letošnje podatke se je na večino njihovih programov prijavilo več kandidatov, kot je na voljo prostih mest. Prav zato bodo morali marsikje vpis omejiti. Prednost bodo imeli tisti devetošolci, ki imajo v zadnji triadi boljše ocene pri obveznih predmetih. Če sta morebiti dva kandidata v točkah izenačena, se upošteva uspeh na nacionalnem preverjanju znanja.
Glede na napovedi in stanje v občinski blagajni kakšnih velikih novih investicij letos na Ptuju ni pričakovati. Občina sicer zagotavlja precej denarja, a le za pripravo dokumentacije za izvedbo nekaterih projektov. Samo ta prva, zagonska faza, torej, da bodo sploh lahko začeli graditi, jih bo za šest projektov stala okrog 400.000 evrov. Sama izvedba in časovnica (večine) pa je odvisna predvsem od radodarnosti države in Evrope
Šli smo po sledeh mreže podjetij iz Slovenije in tujine, ki se pojavljajo pri projektu, vrednem 250 milijonov evrov.
