Arhiv Štajerskega Tednika

Svečani dogodek so prilagodili epidemiološkim ukrepom. Kljub temu sta bila maša in obred, ki ju je vodil markovski župnik Janez Maučec, zelo srčna in ganljiva. V jedilnici doma so se zbrali stanovalci, nekaj najožjih sorodnikov zakoncev Kukovec, navzoča je bila tudi direktorica Vesna Horvat Šiplič, ki je jubilantoma čestitala in izročila šopek. Ko sta bila maša in obred končana, so biseroporočencema v čast zaigrali člani harmonikarskega orkestra Modras, na prigovarjanje navzočih sta ob živahni melodiji harmonike tudi zaplesala. Seveda bolj počasi, a veselje, da jima to še gre, je bilo kar opazno. Celotno organizacijo biserne poroke so prevzeli v domu, za kar so zaslužni vodja Jelka Sužnik, njene sodelavke in sodelavci. Dejansko so za vse poskrbeli tako, kot bi za svojo družino. Za slavljenca in svojce so pripravili svečano kosilo, za vse stanovalce doma pa torto, s katero so se posladkali ob kavici.

Veliko slavje ob srebrni in zlati poroki

Kukovčeva sta v zakon stopila 5. februarja 1961, bila je nedelja. Mladoporočenca se nista pred oltar pripeljala s konjsko vprego, kot je bilo za tisti čas še značilno, temveč z avtomobili. Poročno slavje je bilo skromno, saj je nevesti Mariji le nekaj mesecev pred tem umrla mama. Je pa bilo zato toliko bolj veselo ob praznovanju njunega srebrnega jubileja, 25-letnice poroke. Veselili so se več dni, vina je steklo toliko, da so iz haloške kleti morali pripeljati še dodatno zalogo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku