Arhiv Štajerskega Tednika

Sv. Miklavž otroke v Majšperku obišče v spremstvu angelčkov in parkljev, a osrednjo pozornost seveda požanje dobrotnik sv. Miklavž. Že vrsto let to posebno nalogo opravlja Marko Bezjak iz Majšperka, ki pravi: »Seveda je v prvi vrsti čast obleči opravo sv. Miklavža, je pa tudi velika odgovornost do otrok. Težko je opisati te občutke, ko tako oblečen stopim med otroke in je v zraku neko posebno vzdušje.« Vzdušje, v katerem se prepletajo pričakovanje, vznemirjenje otrok, pa tudi nekaj strahu pred parklji, čeprav se s slednjimi nekateri otroci že bojda malce poigrajo, spet drugi potočijo kakšno solzico. Kakšen odnos pa imajo otroci do sv. Miklavža? »Do Miklavža imajo neko strahospoštovanje, ne jočejo, ne govorijo … le gledajo z velikimi očmi in poslušajo, kaj bom rekel. Me kar preseneča, da otroci, čeprav na telefonih in računalnikih vidijo in izvedo marsikaj, v Miklavža še vedno verjamejo in to tudi odkrito pokažejo.«

Da je odnos, ki ga otroci gojijo do tega decembrskega dobrega moža, res izjemen, dokazuje tudi skrben odnos do vabil na obdaritev, ki jih otroci prejmejo po pošti od Miklavža. »Otroci vabilo pobarvajo, okrasijo in ga potem prinesejo s sabo na prireditev. So res skrbni glede tega. Še posebej veseli pa so, ko jih pohvalim, da so bili pridni.« In da naj bodo pridni še naprej, da naj ubogajo starše, stare starše, da naj jim pomagajo in bodo spoštljivi in prijazni do vseh, je tudi življenjsko vodilo oz. navodilo, ki ga otrokom ob snidenju zaupa sv. Miklavž.

Preberite več v Štajerskem Tedniku