Arhiv Štajerskega Tednika

Kdor bo sedel na rumeni stol, se bo usedel zato, ker bo želel nekomu na drugem rumenem stolu nekaj povedati, četudi se med seboj ne poznata oz. se bosta šele začela spoznavati in morda tudi poglobljeno pogovarjati o kakšni zanimivi temi oz. tudi življenjski izkušnji. Morda se bo iz teh pogovorov izluščila še kakšna nova ptujska zgodba, ki bi jo morali čim prej spoznati tudi drugi Ptujčani, pa tudi obiskovalci mesta. Rumena barva simbolizira optimizem, veselje, svetlobo, je barva duha in razuma; združuje vse tisto, kar v teh časih vsi skupaj potrebujemo.

Projekt je predstavila Mateja Toplak, ki ga je tudi zasnovala. Nastal in razvil se je v dobrem mesecu in pol od ideje ter pritegnil več ustvarjalcev: deluje pa kot protiutež v trenutnih razmerah. „Rumena stola predstavljata odprt prostor, kjer lahko vsak prisede. Če jaz sedim na rumenem stolu, lahko vsak prisede k meni. Morda se bo rodilo kaj novega. Ustvarjalci tega projekta nimamo pojma, kaj bo prinesel. Upamo samo, da rumenih stolov čez nekaj časa ne bomo vrgli stran. Velika škoda bi bila, če jih ne bi uporabljali. Tako tudi upamo, da bo nekaj dal našemu mestu, da bomo prišli do novih lepih ptujskih zgodb, ki jih bomo povedali drugim. K projektu je pristopilo več ustvarjalcev,“ je povedala Mateja Toplak, ki je zadovoljna tudi zato, ker je ideja oz. projekt povezal ljudi, ki se prej niso poznali.

Za podobo rumenih stolov je poskrbel Aleksander Fenos, ki se je prav tako samoiniciativno priključil projektu. Zelo se je potrudil, da danes vsak stol govori svojo zgodbo, da je iz na videz neuporabnih predmetov ustvaril ulično mojstrovino. V takšne in podobne projekte se vključi vedno, ko je možnost, ker zmeraj išče izzive, kjer se lahko likovno izrazi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku