Arhiv Štajerskega Tednika

Zdrava pitna voda na dosegu roke se nam danes zdi povsem samoumevna, v resnici pa od takrat, ko so prve ptujske hiše dobile vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ni preteklo še niti 60 let. Rimsko Petoviono sta napajala vodovoda s Pohorja in Vurberka, od katerih se je nekaj fragmentov ohranilo, kasneje pa je bila preskrba z vodo vezana na javne in zasebne vodnjake. »Na zemljevidu iz 15. stoletja so vrisani trije vodnjaki; v dominikanskem in minoritskem samostanu ter na gradu. Zgodbe, da so slednjega gradili kaznjenci, ne zdržijo vode; to so morali biti izučeni mojstri – studenčarji. Leta 2003 je skupina dijakov izmerila, da je grajski vodnjak globok 55 metrov in seže do podtalnice. Analize so pokazale, da je bila voda v njem neoporečna,« je povedal Brence.

Iz zdravniških poročil iz prve polovice 20. stoletja je mogoče razbrati, da je bila v tistem času voda v mestu zelo slabe kakovosti ali celo nevarna.

Preberite več v Štajerskem Tedniku