Arhiv Štajerskega Tednika

Dela izvaja Direkcija RS za vodo. Na več lokacijah med drugim obnavljajo stare rokave, mrtvice in rečne zatoke, odstranjujejo zarasti in mulj na prodiščih ter vzpostavljajo prehodnost med Dravo in njenimi pritoki. "Neugodno stanje habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst ob Dravi je posledica hidroloških in hidromorfoloških sprememb ob reki Dravi. Zato je bil projekt zaDravo zasnovan z namenom izboljšanja neugodnega stanja dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in dviga kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru - tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka," je pojasnil Keuc.

V Zlatoličju postavljajo pasivno obrežno zavarovanje v dolžini 300 metrov, ki bo ustavilo napredovanje erozije in varovalo dostopno pot ter zasebne kmetijske površine. Ob tem bodo za nekaj metrov prestavili poljsko pot, po kateri teče tudi kolesarska pot.

Projekt zaDravo je vreden 6,2 milijona evrov in se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operativni izvedbi na terenu je namenjenih nekaj manj kot 2,7 milijona evrov.

Med partnerji projekta je med drugim Občina Starše, kjer so vzpostavili nove in izboljšali obstoječe travnike v površini okoli 2,9 hektarja in uredili mejice. Med Dravo in Miklavškim potokom je bila izvedena prehodnost, podoben cilj imajo v načrtu tudi na potoku Bela v občini Cirkulane. V občinah Duplek in Ptuj z različnimi ukrepi obnavljajo mrtvice struge.

Za vse aktivnosti na terenu je pripravil strokovna izhodišča Zavod RS za varstvo narave.

Z omenjenimi aktivnostmi poskušajo deloma obnoviti in ohraniti izginjajoča življenjska okolja ogroženih vrst, kot so dvoživki veliki pupek in hribski urh, želva močvirska sklednica, kačji pastir kačji potočnik, hrošč močvirski krešič, bober in vidra.