Arhiv Štajerskega Tednika

Slavljenec Miha, leta 1939 rojen v Dežnem pri Podlehniku, je zrasel v družini s petimi otroki, na majhni kmetiji in tako je že zgodaj okusil težko haloško življenje. Kmalu si je poiskal delo v Mariboru na železnici. Nato pa je moral odslužiti vojaščino. Po vrnitvi domov sta se zbližala z rojakinjo Pepco in se leta 1961 poročila v župnijski cerkvi sv. Trojice v Halozah. Preselila sta se na Ptuj in Miha je nekaj časa delal na žagi, nato v Tamu v Mariboru, kjer se je izučil za strugarja in prejel boljše delovno mesto. Dve leti po poroki ju je svakinja Anica navdušila za daljno potovanje v Ameriko. Štiri leta je trajalo, da sta si uredila vso dokumentacijo za odhod in 17. aprila 1967 odpotovala v obljubljeno deželo za boljšim življenjem. Šele ko sta stopila na tuja tla, ko je bila domovina daleč, sta spoznala, kako zelo pogrešata domače kraje in sorodnike ter prijatelje. Za nekaj časa sta se naselila v Chicagu, kjer je bilo največ Slovencev. Prvih pet let je bilo zelo težkih, saj sta se morala učiti tudi tujega jezika in poiskati primerno delo.

Vajena sta bila težkega življenja, vajena sta bila odrekanja in sta se kaj hitro v tujini zaposlila in delala od zore do mraka. Že leta 1972 sta si kupila prvo hišo in mirnejše zaživela. Imela sta srečo, ker sta prišla med domače izseljence in dobre ljudi. Zaživela sta v bližini Lemonta, delovala v župniji sv. Martina Slomška, v slovenskem verskem središču. Vendar so imeli v cerkvi le nedeljske maše, vse drugo pa je potekalo v cerkvi v Chicagu. Kmalu so v Lemontu zgradili še samostan – ameriško Brezje. Tam so se naselili frančiškani, župljani-izseljenci so tako dobili svojo župnijo, posvečeno škofu blaženemu Antonu Martinu Slomšku. V tujini sta se Miha in njegova žena Pepca z ostalimi sorojaki srečevala v slovenskem cerkvenem središču. Tam sta se ustalila in postala ožja sodelavca v cerkvi. Vsi, ki so prišli iz Slovenije, so se ustavili najprej v njunem domu.

Preberite več v Štajerskem Tedniku