Kakovost vode na levem bregu Drave slabša kot na desnem
Slovenija je bojda edina država na svetu, ki je pravico do pitne vode vpisala v svojo ustavo; tržiti je mogoče le presežke vode, ki za oskrbo prebivalstva niso potrebni. Še posebej dragocena je bila voda od nekdaj v Halozah; iz studencev v dolinah jo je bilo večinoma namreč treba domov prinesti na hrbtu, v leseni brenti. Pozanimali smo se, kako je z vodo v Halozah danes.
V šestih haloških občinah je še vedno dobrih 17 kilometrov azbestno-cementnih cevovodov, ki lahko v primeru poškodb predstavljajo nevarnost za zdravje. Vek je pojasnil, da nameravajo te cevi zamenjati v celotnem ptujskem vodovodnem sistemu, a so s tem povezani visoki stroški: »Z velikimi finančnimi sredstvi lastniki vodovodov (občine) v tem trenutku ne razpolagajo, tako da se na tem področju pričakuje sofinanciranje države in Evropske unije. Iz tega razloga terminskega plana teh investicij ne moremo podati. V manjši meri občine investicije izvajajo z lastnimi sredstvi, predvsem na območjih, kjer v celoti urejajo komunalno infrastrukturo, s tem pa tudi asfaltne preplastitve cest, kjer se v večji meri nahajajo vodovodi.«
V Komunalnem podjetju Ptuj, upravljavcu vodovoda širšega ptujskega območja, so zatrdili, da kvaliteta vode v haloških občinah od kvalitete vode v celotnem sistemu ne odstopa bistveno. Vek je pojasnil, da je glavni vodni vir za celotni sistem enoten (v naselju Skorba v občini Hajdina): »S tem se voda enake kvalitete distribuira tudi v haloške občine, ki ležijo na levem bregu Drave. Znano pa je, da se zaradi pretirane uporabe pesticidov v preteklosti v plitvi podtalnici na področju Ptujskega polja nahaja pesticid atrazin. V sistemu je 13 globinskih vodnjakov, iz katerih črpamo vodo na globini med 60 in 200 metri, ki nima vsebnosti tega pesticida. Del občin na desnem bregu reke Drave se oskrbuje z vodo iz vodnega vira v Lancovi vasi, kjer je vrednost tega pesticida veliko nižja.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
