Arhiv Štajerskega Tednika

»Nekdo, ki mu zaposleni odhajajo in ki se ne zaveda, da je skrb za stavbo njegovo delo, ne more biti direktor. Sam sem Petra Srpčiča dvakrat podprl, ker sem menil, da lahko uspešno dela. Ampak če on ne čuti soodgovornosti zaradi stanja stavbe, v kateri delujejo, jo čutim jaz, zato sem tudi odstopil. V svetu zavoda, kjer nimam vpliva na dogajanje, enostavno ne želim delovati. Človek mora z javno nepremičnino upravljati enako kot z zasebno. To delo je bilo zaupano direktorju, verjel sem, da skupaj lahko najdemo pot, a očitno to ni mogoče,« je svojo odločitev, da odstopi, argumentiral Franjo Rozman. Jasno pravi, da ni imel več zaupanja v delo direktorja ptujskega gledališča. Prepričan je, da ta pripravlja program, ki za Ptuj nima dodane vrednosti. »Vesel sem nagrad, a na koncu mi nimamo niti svojega igralca. Gledališče je le tehnična in logistična podpora pri teh predstavah. Če bi ostal v svetu zavoda, bi čutil soodgovornost. Morda pa bo kateri drugi član imel priložnost vplivati na dogajanje,« je še pojasnil Rozman.

Bistveno manj zgovorna je bila Lidija Majnik, dosedanja predsednica sveta zavoda, ki svoje odločitve ni želela komentirati. Dejala je le, da so v gledališču zastavljali nerealne in neizvedljive plane; preobsežen program pa naj bi bil tudi razlog za finančne težave.

Ravno na zadnji seji sveta zavoda, 19. junija letos, bi svet moral potrditi tudi program sezone, česar pa niso storili, saj so štirje člani pred tem odstopili.

Srpčič odgovarja: »V času pred volitvami bo očitno znanstvene fantastike še veliko!«

Preberite več v Štajerskem Tedniku