Učni načrt za otroke z redkimi boleznimi mora biti fleksibilen
Darja Vezjak po nekaj mesecih, kar je prevzela vodenje OŠ Stanka Vraza s prilagojenim programom, smelo zre v prihodnost.

S kolektivom šole so že dosegli veliko ciljev in kljub izzivom, ki jih prinaša delo v specifičnem okolju, uspešno začeli uresničevati načrte za izboljšanje učnega okolja za učence, tako fizičnega, socialnega kot didaktičnega.
»Ponosna sem na dosežke in napredke vsakega posameznega učenca, na njihovo aktivno vlogo pri spremembah. Še posebej pa na napredek pri ustvarjanju vključujočega in podpornega učnega okolja za vsakega učenca, ki ga prispevajo vsi zaposleni,« je dodala. Veliko pozornosti namenja gradnji pozitivne šolske kulture, kjer vladajo spoštovanje, sodelovanje in medsebojno zaupanje.
Priprava šolskega proračuna je misija nemogoče
Čeprav OŠ Stanka Vraza vodi kratek čas, se je v tem obdobju že soočila s težavami slovenskega šolstva. „Kot ravnateljica se srečujem z več izzivi. Eden teh je pripraviti realni proračun šole. Ta naj bi vseboval kritje vseh materialnih stroškov tekočega meseca, zagotavljal naj bi finančna sredstva strokovnega usposabljanja zaposlenih, kritje stroškov za nadstandardne programe, investicije, nakup pripomočkov, igral, učil … “ Vezjakova je povedala, da je težko biti dober gospodar, ob tem pa zadostiti vsem kriterijem, ki jih nalaga zakonodaja in ponuja finančna vreča. „To je velikokrat misija nemogoče in to me žalosti“.
Na področju poučevanja otrok s posebnimi potrebami se srečujejo tudi s pomanjkanjem prilagojenih učnih gradiv, kar ima za posledico pogosto preobremenjene učitelje z dodatnimi nalogami prilagoditve gradiv za vsakodnevni pouk. „Tudi pri uvajanju novosti osnovne šole s prilagojenim programom stopamo na pot sprememb bolj bose kot obute. Veliko se sicer lahko učimo od uvajanja sprememb v rednih osnovnih šolah, a med nami in redno šolo so precejšnje razlike na mnogih področjih.«
Več v spletni in tiskani izdaji Štajerskega tednika