A. Petelinšek

Zato lahko denimo na Švedskem sodniki po končanem sodnem postopku javnosti obrazložijo odločitev, v Sloveniji te možnosti ni oziroma je zelo omejena.

Medtem ko odvetniki in tožilci redno komunicirajo z mediji in javnostjo o konkretnih zadevah, slovenska procesna zakonodaja sodnikom ne določa možnosti, da bi pojasnjevali svoje odločitve o konkretnih primerih. Čeprav del sodnikov meni, da bi bile spremembe smiselne, se na pristojnem ministrstvu s tem ne strinjajo.

Slovenska zakonodaja sodnikom ne daje možnosti, da bi strankam pojasnjevali ali obrazložili sodniško odločitev, temu je namenjena obrazložitev sodbe. Z novelo Zakona o kazenskem postopku v letu 2024 je bila sicer uvedena sprememba, ki določa možnost, da kadar se v kazenskem postopku odloča o pravicah ranljivih strank ali drugih udeležencev postopka, se lahko odločbi priloži lahko berljiva ali poenostavljena obrazložitev. Vendar ni pravno zavezujoča.

»Sodnik mora biti pri svojem odločanju neodvisen od morebitnih zunanjih kot od notranjih vplivov, vselej pa se mora vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti. Ustreznost odločitve posameznega sodnika se lahko preverja samo preko sistema pravnih sredstev, kar ne ogroža sodnikove funkcionalne neodvisnosti, kot jo opredeljuje Kodeks sodniške etike.

Vnaprejšnje izražanje mnenja oziroma komentiranje o že sprejeti odločitvi sodnikov bi lahko pomenilo prejudicirano odločitev v zadevi, ker je zadeva lahko, zaradi pravnih sredstev, dodeljena v (ponovno) odločanje kateremukoli sodniku iste ali višje stopnje, stranke pa bi lahko v teh primerih zahtevale izločitev sodnika. Vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo, je tudi ena od kršitev sodniške dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinska sankcija,« pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.

Vrhovno sodišče objavi povzetek odločitev, ki pa so namenjene ozkemu krogu ljudi

Več v Štajerskem tedniku