»Zaključni koncert je bil fenomenalen, poln pozitivne energije. Mladi so svoje nastope izvedli kakovostno in samozavestno. Kar nekaj jih prihaja vsako leto in so zelo napredovali. Na vsakega izmed njih sem izjemno ponosen,« je povedal Marko Korošec, vodja in koordinator Poletne šole glasbenih skupin, ki že tradicionalno poteka na Ptuju.
»Morda se bo moja zgodba nekomu zdela čudna, ampak tako je bilo glede na tedanje razmere. Z mamo sva živela sama, druge možnosti ni bilo, tako da sem se najprej izučil za kovinarja. To je bil moj prvi poklic. Mama je bila ljubiteljska gledališka igralka, ki je veliko nastopala na vaških odrih. Vedno sem jo spremljal. Že takrat sem si želel harmoniko, ki je nisem dobil, saj ni bilo denarja,« se spominja Marjan Rus.
Tone Partljič je še vedno ponosni Pesničan, ki o sebi rad pove, da se mu po žilah po mami pretaka kri Ptujskega polja, da ima rad Slovenske gorice in predvsem ljudi, kar je pokazal tudi na nedavnem filmskem večeru na Kukavi, kjer je bil na ogled njegov film Moj ata, socialistični kulak.
Starosta slovenskih mest se ponaša s številnimi zbirkami iz svoje preteklosti. Nima pa svoje mestne zbirke. Zakaj ima skoraj vsaka vas neko zbirko o svoji zgodovini, Ptuj pa nima na enem mestu zbrane vse svoje zgodovine? Logičnega odgovora ni. Nima je zato, ker je ne želi, ker za to ni volje in potrebe ožje in širše lokalne skupnosti, ki se tudi ne zaveda pomena takšne zbirke, je razmišljanje nekaterih poznavalcev tega področja. Dovolj naj bi bil stavek: Ptuj, najstarejše slovensko mesto. Vsak, od najmlajšega do najstarejšega, domačina in turista, pa naj si pod tem stavkom sam predstavlja, kaj to pravzaprav je, najstarejše mesto.
Ema Ilešič je že več kot 30 let knjižničarka v eni izmed prav posebnih slovenskih knjižnic. Knjižnica v Vitomarcih, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega Kulturno-umetniškega društva, namreč nima ne delovnega časa, ne članarine, zamudnin, niti računalnika. Ko vstopiš vanjo, se zdi, kot da si se vrnil desetletja nazaj v preteklost, ko je imel vsak bralec svoj kartonček z imenom, priimkom in seznamom izposojenih knjig. Knjižnica nikakor ne sameva, saj jo redno obiskujejo bralci vseh generacij, med njimi tudi veliko mladih.
Ptujska prizorišča letošnjega Festivala Arsana so se z zadnjim julijskim velikim koncertom Magnifica, ki je ponovno napolnil mestno tržnico, zaprla do nastopa dua Silence, ki bo 27. avgusta.
Producent in aranžer glasbe Niko Kostanjevec iz Bukovcev je že zelo zgodaj vedel, da je njegovo poslanstvo – glasba. Dobro leto dni je samozaposlen v kulturi, kar mu prinaša izjemno razgibano delo, številne projekte in veliko ustvarjalnosti. Po drugi strani pa to pomeni tudi precej izzivov, saj projekti ne pridejo sami od sebe; treba jih je poiskati in se angažirati.
V Stari steklarski so se v okviru Odra mladih 17. Festivala Arsana predstavili mladi nadarjeni glasbeniki in pevci, ki jim je navdušeno zaploskalo občinstvo vseh generacij. Nastopili so Stanovnik trio, Eva Lorbek z bendom in Jure Kekec z bendom.
V samozaložbi (podmizno) založništvo je v začetku julija letos izšla nova knjižica Mitje Gobca z naslovom Bogati Jemc: Rebusi in druge uganke s sliko na naslovnici, ki jo narisal Aleksander Fenos. Novejše slikovne rebuse je izrisal Boris Miočinovič.
Arsanin oder je v preteklem tednu gostil več glasbenih vrhuncev. Le-ti se bodo nadaljevali tudi v tem tednu. Fado večer vabi že nocoj, jutri prihaja Amira Medunjanin Quartet, v četrtek stand up Tadeja Toša, v petek Fed horses, Kokosy, Alo!stari z unikatno mešanico indija in popa, v soboto pa en in edini Magnifico.
Koncert pevskega zbora Društva upokojencev Sv. Tomaž je tudi letos napolnil dvorano doma krajanov. Zbor, ki že šesto leto soustvarja kulturno dogajanje v kraju in širše, je pripravil raznolik večer, obogaten z nastopi skupine Septima in članov domače literarne sekcije.
Obiskovalci zbirk ptujskega gradu si bodo v poletnem času lahko ogledali razstavo zgodovinskih kostumov, ki jih je ustvarila Natalia Vasilyeva iz Moskve. Navdih za svoje ustvarjanje je našla prav na Ptuju.
Otroci, ki so ves teden obiskovali delavnice muzikala na Ptuju, so tudi letos navdušili občinstvo. Na odru Stare steklarske so predstavili delček muzikala Veličastna mavrica in v samo petih dneh pripravili izjemen nastop z ubranim petjem in plesom
Letošnji že 17. mednarodni festival Arsana bo z drevišnjim koncertom (ob 21. uri) hrvaškega klavirskega virtuoza Maksima Mrvice na osrednji mestni tržnici doživel še enega od vrhuncev. V Šibeniku rojeni umetnik velja za enega najuspešnejših crossover pianistov na svetu, ki se lahko pohvali z več kot štirimi milijoni prodanih albumov.
Kavarna Bodi, ki se vse bolj uveljavlja tudi kot pomembno kulturno središče, stičišče različnih kultur in dogodkov, v tem času gosti še prav posebno razstavo. Akademski slikar Vladimir Leben, ki se ukvarja tudi z animacijo in ilustracijo, predstavlja novo serijo umetniških del z naslovom Petting.
V uvodu julijskega dogajanja Festivala Arsana so odličen pevski in glasbeni večer poustvarili mladi pevci, udeleženci letošnje Poletne vokalne šole Arsana.
Na jasi v Belšakovi ulici na Ptuju je potekal glasbeni večer z naslovom Glasbeni večer z mandolino in besedo, ki ga je pripravila mandolinska skupina AMOS.
Ženski pevski zbor Lilith je letošnjo sezono zaključil s premiero celoletnega projekta Eterna – pesmi večnosti, v kateri so se pevke ukvarjale s slovensko ljudsko glasbo in črnsko duhovno – dvema svetovoma, ki sta se združila v večnosti čarobnega ambienta.
Začetek godbeniške avanture Stanka Menonija, letošnjega prejemnika plakete Anton Horvata, je povezan s prvomajskimi budnicami Pihalnega orkestra TGA Kidričevo, v katerem je igral njegov starejši brat Edi. Ko je obiskoval 3. razred OŠ Kidričevo, so skupaj s sošolci godbenike, ki so prebujali Kidričane, spremljali z baklami. Ta igranja so se mu še posebej vtisnila v spomin, trobenta pa je bila njegov prvi izbor. Ob poslušanju godbenikov ga je dobesedno očarala.
Festival sodobne umetnosti Art Stays 2025 je od 10. do 13. julija vabil z bogatim dogajanjem otvoritvenega vikenda, z odprtjem razstav na več kot desetih lokacijah na Ptuju, v Strnišču, Majšperku in prvič letos tudi na gradu Borl, projekcijami filmov, pogovori z umetniki, performansi in tudi glasbo ter plesno predstavo Prehajanje plesne skupnosti Gea.
