Arhiv Štajerskega Tednika

»Tri dni kasneje, 17. marca, so bila zaradi slabega vremena odpovedana vsa višinska bombardiranja s težkimi bombniki, zato so nad Ptuj poslali skupino 52 lovskih bombnikov P-38. Njihove bombe so močno poškodovale več lokov železniškega mostu, uničile železniški nadvoz, tračnice na več mestih in blokirale glavno železniško progo. Poškodovale so tudi železniške delavnice in uničile več kot 20 vagonov na ranžirni postaji. V prvem napadu so letala odvrgla približno 128, v drugem pa 400 250-kilogramskih bomb,« je dodal Radovanovič.

Kar je bilo, je bilo, vojna pač terja svoj davek. Poškodovano infrastrukturo, tudi bližnjo Mladiko, ki so jo zadele bombe, namenjene železniškemu mostu, in povsem uničile ostrešje in mansardo stavbe, prizanesle pa niti drugemu nadstropju, so po vojni obnovili, manj ali nič pa je znanega, koliko neeksplodiranih bomb jim je uspelo odstraniti. »Če upoštevamo statistiko, ki pravi, da se ni aktivirala vsaka sedma britanska bomba, to pomeni, da jih iz prvega napada ni eksplodiralo 18, iz drugega pa 57. Potencialno imamo torej 75 bomb, ki lahko še vedno ležijo zasute med stavbami, pod novogradnjami, v Dravi in po okoliških njivah, kar predstavlja veliko nevarnost pri vsakem gradbenem posegu pa tudi pri morebitnem potresu. V izogib nesrečam in stroškom ob evakuacijah bi bilo po moje pametno narediti pregled, kam točno so padle bombe, kar se da na osnovi zavezniških podatkov in posnetkov, nato pa tista območja ustrezno zavarovati,« je poudaril sogovornik.

Na spodnji fotografiji je posnetek iz državnega arhiva v Londonu. Gre za izvidniški posnetek iz 21. marca 1945, ki prikazuje bombne kraterje okoli obeh ptujskih mostov, še posebej okoli železniškega. Zanimiv je tudi pogled na samo mesto z bistveno manj objekti, kot jih je danes.

Preberite več v Štajerskem Tedniku