Kidričevo: Spomin na umrle v taborišču po II. svetovni vojni
Zgodovino tega kraja sredi Dravskega polja je globoko zaznamovalo taborišče: v prvi in drugi svetovni vojni ter v obdobju po drugi vojni. Žrtvam, ki so v kidričevskem taborišču izgubile življenje, so se predstavniki nemško govorečih dežel nedavno poklonili s slovesnostjo. V novo oblikovanem Parku generacij so odkrili mozaik, ki ga je oblikoval in financiral Karl Lesjak.
V Kidričevem so umirali ruski vojaki, ujetniki Nemcev (različnih narodnosti), ujetniki partizanov (zlasti nemško govoreči in premožnejši). V času nemške okupacije naj bi v taborišču umrlo okoli 1.000 ljudi, v času po vojni pa 4.000.
Karl Lesjak je kot preživel grozote kidričevskega taborišča, ki se jih je z grenkobo in jezo spominjal vse življenje. Kot je povedal, je zaradi povojnih grozot, ki so doletele njegovo družino, gojil neizmerno sovraštvo do Slovencev. A zadnja leta je premogel toliko moči, da se je tega sovražnega in bridkega občutka osvobodil. Prelomni trenutek je bil tudi, ko je nekaj let nazaj na spominski plošči na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju odkril ime svojega starega očeta. Ker se je uspel osvoboditi grenkih občutij, ki so mu jih za celo življenje pustili izgon iz države sredi januarja 1946 ter kasnejše životarjenje v kidričevskem taborišču (takrat je bil nekaj let star deček), se je odločil postaviti mozaik. V njem so zapisane besede bolečina, beda, trpljenje, vera, upanje, ljubezen. Talni mozaik kot spominsko obeležje opozarja na grozote, ki so se v taborišču dogajale po drugi svetovni vojni.
Odkritju mozaika je na vojnem pokopališču sledila spominska svečanost z govori, kulturnim programom in položitvijo venca.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
