Namesto rekordne letine katastrofa: že toča je uničila praktično ves hmelj
Na Ptujskem letos hmelja ne bo. Čeprav je začetek rastne sezone obetal nadpovprečen pridelek, je junijska toča poškodovala praktično vse površine podjetja Hmelj Dornava in uničila večino letošnjega pridelka. Razmere je dodatno poslabšala še dolgotrajna suša.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Direktor podjetja Mitja Šegula poudarja, da česa podobnega v 24 letih pridelave še niso doživeli.
Namesto načrtovanih okoli 120 ton pridelka bodo letos po najbolj optimističnih ocenah obrali le približno 20 ton, morda celo manj, torej le okoli petino običajne letine. Čeprav imajo površine zavarovane in računajo tudi na pomoč države, bo letošnja sezona pustila finančne posledice. Zavarovalnine namreč ne bodo pokrile vseh stroškov pridelave.
»Največja težava je, da je toča poškodovala vršičke rastlin. Hmelj zato ni več rasel do vrha žičnice, kjer nastane glavnina storžkov. Tam se običajno oblikuje približno 70 % pridelka. Letos rastline dosegajo le okoli dve tretjini običajne višine,« pojasnjuje Šegula. Poseg po neurju ni bil mogoč. Če bi poškodovane rastline porezali, bi ogrozili njihov obstoj, saj se prav v zaključku vegetacije s pomočjo fotosinteze hranila vračajo v koreninski sistem, ki rastlini omogoča preživetje in uspešno rast v prihodnjem letu.
Rastline je dodatno prizadela še suša. Namakalni sistem imajo urejen le na približno polovici od skupno 150 hektarjev hmeljišč. V vročih poletjih je namakanje ključnega pomena, saj hmelj visokih temperatur ne prenaša dobro – rast se ustavi, rastline pa so bistveno bolj občutljive na stres.
Čeprav pridelka letos skoraj ne bo, hmelja ne morejo pustiti kar na njivah. Zaradi odstranjevanja vrvic in priprave nasadov na prihodnjo sezono bo treba opraviti skoraj vse delo kot v običajnem letu. Obiranje bo letos potekalo samo v Dornavi, neprekinjeno, 24 ur na dan. V normalnih sezonah pri obiranju sodeluje približno 100 sezonskih delavcev, predvsem iz Romunije, letos jih bodo potrebovali približno polovico manj, vendar strošek ostaja velik.
Drugi največji pridelovalec hmelja v Sloveniji
Podjetje Hmelj Dornava sicer obdeluje približno 150 hektarjev hmeljišč na območju Dornave, Vidma in Moškanjcev ter velja za drugega največjega pridelovalca hmelja v Sloveniji. Zaradi razmer na svetovnem trgu trenutno pridelujejo hmelj na približno polovici razpoložljivih površin. Nekatere stare sorte so opustili in jih nadomestili z novejšimi, po katerih pivovarji izkazujejo večje zanimanje.
Cene hmelja se gibljejo od šest do deset evrov za kilogram, kar je po oceni Šegule prenizko za dolgoročno vzdržno pridelavo. Zaradi tega številni hmeljarji tako doma kot v tujini opuščajo hmeljarstvo.
»Kljub številnim izzivom ne razmišljamo o opustitvi pridelave. Hmeljarstvo poznamo, imamo znanje in ustrezno infrastrukturo. V zadnjih letih intenzivno posodabljamo stroje, opremo, nasade in žičnice ter vlagamo v kakovost hmelja. Le z vrhunsko kakovostjo lahko ostanemo konkurenčni na zahtevnem svetovnem trgu,« poudarja Šegula in dodaja, da so glavni trgi predvsem Nemčija, Belgija, Velika Britanija, Daljni vzhod, Rusija, Ukrajina, tudi Brazilija.
Podjetje namreč proizvede bistveno več hmelja, kot ga porabi celoten slovenski trg, vključno s pivovarnama Union in Laško. Skupna letna poraba hmelja v Sloveniji znaša približno med 100 in 120 ton, medtem ko v Hmelju Dornava ob polni rodnosti vseh 150 hektarjev hmeljišč pridelajo več kot 200 ton hmelja.
Dolgoročne pogodbe so nuja
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
