ČG

Razloge za pomanjkanje goveje živine v Evropi gre pripisati boleznim, ki so letos prizadele govedorejo, ter starosti kmečke populacije in posledično opuščanju kmetijstva, meni Trstenjak. Eden izmed razlogov pa je tudi v slovenskih ukrepih omejitve uvoza telet iz tujine, ki jih izkušeni podjetnik milo rečeno ocenjuje za nerazumljive.

Ni treba ponavljati, da so cene govedine v zadnjem letu zrasle za petino, podražitve namreč občutijo potrošniki v trgovinah, v mesnicah in tudi na dvoriščih rejcev. Upada cen pa vsaj za zdaj ni pričakovati, saj goveje živine kronično primanjkuje. "Konkurenca pri nakupu tuje mlade živine je izjemna, prav tako povpraševanje. V času covida bi moral na mladega črno-belega telička obesiti še 100 evrov, da bi ga kdo odpeljal, danes kmetje lahko prodajo vse. Na drugi strani pa se tisti, ki se ukvarjajo zgolj s pitanjem goveda, soočajo s primanjkljajem telet. Nekateri hlevi so zaradi pomanjkanja živine tudi po mesec ali več prazni. Skrbi me, kaj bodo tovrstni izpadi prihodkov pomenili za kmete, ki živijo izključno od pitancev ter so še morebiti v kakšnih investicijah," razlaga Trstenjak.

Podjetnik, ki tedensko naloži vsaj dva tovornjaka in letno prepelje več tisoč glav živine, sliko evropskega prostora oriše: "Po podatkih s terena je na Poljskem populacija krav upadla za 30 %, enako naj bi bilo na Češkem, na Slovaškem naj bi število goveda upadlo za petino in na Madžarskem za 15 %." To so države, iz katerih se uvozi največ telet. "Uvažali smo že teleta iz Litve in Latvije, vendar je pot predolga," prizna Trstenjak.

"Hrvatje se smejijo, ko nalagajo najboljše govedo, ki ga mi ne smemo"

Več v Štajerskem tedniku