NŠ

Slavnosti je prisostvoval tudi 84-letni slovenski arhitekt in oblikovalec Saša Janez Mächtig, ki je to prleško ikono zasnoval. S slovitim kioskom K67 je Ljutomer tesno povezan, Mächtig pa je poleg znamenitega kioska zasnoval tudi drugo ulično opremo, kot so koši, telefonski dušilniki in telefonske govorilnice. Danes jih seveda ne izdelujejo več, saj so sredi devetdesetih let zaradi radikalnih sprememb v slovenskem gospodarskem sistemu ustavili njihovo proizvodnjo, družba Imgrad pa se je leta 2008 preimenovala v podjetje Ultramarin.

Kiosk so javnosti predstavili leta 1968, nakar se je bliskovito širil po številnih krajih nekdanje skupne države, zaradi praktičnosti pa se je prodajal tudi v tujino. Kot je razvidno iz dostopnih podatkov, je bilo v tujino do konca devetdesetih let minulega stoletja prodanih kar 7.500 primerkov, dostavljen pa bil celo v Novo Zelandijo, na Japonsko in v ZDA. Da bi Prleki vedno znova s posebnim zanosom pospremili takratno obdobje prevladovanja tovrstnih proizvodov, se je Občina Ljutomer odločila, da znamenitemu kiosku dodeli stalno »domovanje« na Glavnem trgu. (NŠ)