ČG

Prav njim zato posveča največ pozornosti. Skozi pripovedi jih popelje v preteklost in jim približa življenje v Halozah. Posebej zanimive so na primer zgodbe o družini Sauer, ki je zaznamovala grad, o času, ko je na Borlu delovalo gostišče in so bili vikendi polni obiskovalcev, ter o prvem bazenu, ki je stal tam še pred izgradnjo Term Ptuj.

Tako otroci kot odrasli z veseljem prisluhnejo pripovedim o netopirjih na grajskem podstrešju, zanimiva je tudi naravoslovna razstava o reki Dravi. Njeno pripovedovanje vedno spremljajo toplina, energija in prijaznost, zato pri ljudeh pusti močan vtis. Na Borl pridejo različne skupine iz celotne Slovenije, predvsem razna društva. Večina obiskovalcev je izjemno zadovoljnih in navdušenih, ena ura vodenja pa pogosto prehitro mine, saj so skupine vezane na čas.

»Še vedno je seveda velik primanjkljaj terasa, ki še ni urejena in nudi razgled na Ptujsko in Dravsko polje. Vse poteka počasi, vendar se tako javni zavod kot občina Cirkulane trudita, da bi država kočno začela sanacijo,« poudari.

Turisti iz drugih slovenskih krajev slabo poznajo Haloze

Vedno znova jo preseneča, da veliko ljudi Haloze še vedno slabo pozna. Kar nekaj turistov iz Primorske, osrednjega dela Slovenije, pa tudi iz Dolenjske jih ne zna niti geografsko umestiti.

»Največkrat vedo, kje so Terme 3000, Prekmurje in stolp Vinarium, potem pa se zgodba konča. Ko pa pridejo, so očarani nad urejeno naravo, lepotami gričev, prijaznimi ljudmi in bogato kulturno dediščino. Prav tu Ranflova vidi priložnost: v butičnem turizmu, ki ohranja okolje, tradicijo in mir.

»V Halozah si ne želimo množičnega turizma, ampak premišljeno rast, ki temelji predvsem na povezovanju in dopolnjevanju ponudnikov.«

Več v Štajerskem tedniku