Arhiv Štajerskega Tednika

Poleg kmetijskih zemljišč je Sklad lastnik stavbnih zemljišč in drugega nepremičnega premoženja (poslovnih, kmetijskih, stanovanjskih objektov …). Konec leta 2016 je skupno upravljal 74.400 zemljišč – kmetijskih, gozdnih, pozidanih, vodnih in neplodnih v skupni vrednosti 434 milijonov evrov. Iz najemnin so ustvarili 7,9 milijona evrov prihodkov. Od tega znaša zakupnina fizičnih oseb 4,3 in pravnih 3,6 milijona evrov. Sklad je imel za dobrih 54.000 hektarjev kmetijskih zemljišč sklenjenih 16.667 zakupnih, najemnih in brezplačnih pogodb. V povprečju je imela ima ena oseba v zakupu 3,2 hektarja zemljišč (leta 2015 3,3 ha). Povprečna letna zakupnina po hektarju je znašala 146 evrov, leta 2015 140 evrov. Slabo polovico Skladove zemlje, 22.400 ha, imajo v najemu pravne osebe – podjetja, delniške družbe … Teh je 497. Fizične osebe imajo v zakupu preostalih 57 odstotkov ali 29.400 ha, s fizičnimi osebami je sklenjenih 16.035 pogodb. 2.100 hektarjev zemljišč daje Sklad v brezplačno uporabo šolam in drugim državnim organom oziroma institucijam (npr. ministrstvo za obrambo). V letu 2016 je Sklad prodal 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč za skupno ceno 329.000 evrov oz. 4,4 evra/m². Prodali so tudi 62 arov stavbnih zemljišč, za ceno 219.000 evrov ali 35 evrov/m². Sklad pa ni samo prodajal, temveč je zemljo tudi kupoval. Odkupil je 113 hektarjev za dober milijon evrov ali 0,93 evra/m². S postopki razdružitve solastnine je dodatno pridobil 18 ha kmetijskih zemljišč. Zaradi neplačevanja zakupnine so dokončno prekinili 49 zakupnih pogodb za skupno površino 385 hektarjev, zaradi neobdelanosti so odpovedali dve pogodbi, zakupniki sami pa so vložili 677 odpovedi.

Največji zakupniki so gospodarske in delniške družbe

Med prvimi 15 zakupniki, ki imajo v najemu največ kmetijskih obdelovalnih površin, ni niti ene fizične osebe – kmeta, temveč so to gospodarske in delniške družbe. Največja zakupnica je prekmurska Panvita z dobrimi 3.000 hektarji obdelovalnih površin. Letno plačuje dobrega pol milijona evrov najemnine ali 167 evrov/ha. Druga največja najemnica je bila leta 2016 Perutnina Ptuj. Obdelovala je dobrih 2.700 hektarjev, letna najemnina je znašala 434.000 evrov ali 157 evrov/ha. 1.139 hektarjev je imela v najemu še Perutninina hčerinska družba PP Agro. Lani je Perutnina vse svoje zakupne pogodbe prenesla na PP Agro. Ta sedaj dejansko upravlja z blizu 4.200 hektarji Skladovih zemljišč.

Poleg zemljišč še vrsta stavb: od bencinske do cerkve

Preberite več v Štajerskem Tedniku