Osebni arhiv

Anica in Alojz sta oba rojena leta 1950 – ona iz Štrigove na Hrvaškem, on pa domačin iz Formina. Usoda je hotela, da sta se oba v mladosti podala v tujino, v iskanju boljšega življenja. Tam so se njune poti prekrižale – Anica je delala v bolnišnici, Alojz pa v eni izmed tovarn. Slovenci v tujini so se enkrat mesečno družili na plesih, in prav na enem od njih sta se spoznala. Bila je ljubezen na prvi pogled in obema se še danes ob spominih na tiste čase zaiskrijo oči.

Kmalu po srečanju sta se poročila na Ptuju, nato pa še desetletje ostala v tujini. Na Alojzovi domačiji v Forminu sta začela graditi hišo, ki je kasneje postala topel dom njune družine. Postala sta tudi starša. Anica je večji del vzgoje prevzela nase. Ko je najstarejši sin začel hoditi v šolo, se je družina za stalno preselila v Formin. Anica se je zaposlila v podjetju Agis, Alojz pa v Talumu v Kidričevem.

Ob redni službi sta se vse do pred nekaj leti ukvarjala še z zelenjadarstvom, pri čemer so jima pogosto pomagali tudi otroci. Skupaj so delali, hodili na tržnico, in kot pravita, sta tudi zaradi skupnega dela ostala trdna in povezana. »Mogoče sva imela premalo časa, da bi se skregala,« se pošalita. Delo ju je ohranjalo v dobri kondiciji in bistrilo um.

Babica peče najboljše palačinke in tikvino pogačo

Mladim svetujeta, naj bodo čim bolj aktivni in naj določene stvari počnejo skupaj – to je po njunem mnenju tudi skrivnost dolgega in uspešnega zakona. »Najpomembnejša sta sloga in razumevanje. Hvaležna sva za otroke, vnuke in pravnuke, ki naju spoštujejo, cenijo in radi prihajajo na obisk,« pravita z iskreno toplino.

Več v Štajerskem tedniku