Zasebni arhiv

250-kilometrsko pot je uspelo premagati trem: Dušanu Rebernišku (Mestni Vrh), Stanku Jusu (Ptujska Gora) in Radu Avguštinu (Maribor), četrti, Marjan Rebernišek (Mestni Vrh), pa je zaradi zdravstvenih težav pot končal po prehojenih 140 km.

Stanko Jus je povedal, da letos ne bo šel peš, ker ima težave s kolenom, skupaj z njimi pa se bo povzpel na Triglav. Pridružil se jim je Štefan Krajnc (Majšperk). Tako so slovensko zastavo na vrhu Triglava po šestdnevni hoji razvili: Marjan, Dušan, Stanko, Rado in Štefan, oblečeni v iste majice, za kar je poskrbel Stanko, ki jih je spremljal z avtodomom, skrbel za njihovo prenočitev, vmes pa jim je tudi kaj skuhal, kakšne kalorične jedi, ocvrtih ni bilo. To jih je čakalo doma.

Največji problem na takšni poti so vedno nočitve. Avtodom so si izposodili za en teden. Najem je bil cenejši, kot če bi plačali nočitve na turističnih kmetijah. Koč, kjer bi lahko prenočili, je na tej poti bolj malo, če spiš v koči, se ti pot absolutno podaljša. Letos so pot končali en dan prej. Letošnje izhodišče za peš hojo na Triglav je bila Rogla, kamor so prišli peš, vsak od svojega doma, kjer jih je Stanko čakal z avtodomom.

Letošnja tura se ni bistveno razlikovala od lanske. Na Triglav pa so se podali s Pokljuke, enem najdaljših pristopov na našo najvišjo goro. Najdaljši je sicer iz Bohinja čez Triglavska jezera, ki je pot za bolj izkušene in kondicijsko še bolj pripravljene. Sicer pa na vrh Triglava vodi več označenih planinski poti različnih težavnostnih stopenj. Enodnevna tura s Pokljuke je že za marsikoga nedosegljiva.

„Vzpon smo začeli ob pol peti uri zjutraj, vrnili smo se ob 18. uri, ker moraš gor in moraš dol. Občutki na vrhu Triglava so neponovljivi, to se ne da opisati, ta lepota, ti razgledi in pogledi naokrog, tudi vreme nam je šlo na roko. Vse je bilo tako, kot smo si želeli in pričakovali. Oblekli smo se v iste majice, razvili zastavo. Nazdravili smo po vrnitvi na Pokljuki. Pot smo nadaljevali v Mojstrano, kjer smo še en večer prespali, preden smo se odpravili domov. To je bil že moj 44. vzpon na Triglav,“ je po vrnitvi z letošnje peš ture na Triglav povedal Marjan Rebernišek, vesel in zadovoljen, da ga letos na poti niso „premagali“ žulji.

Več v Štajerskem tedniku