Ko čokolada usodno zaznamuje življenje ...
Violončelist Bernardo Brizani izhaja iz glasbene družine. Njegov ded Uka je bil trobentač in dirigent revijskega orkestra RTV v Prištini, njegov oče Imer Traja pa je bas kitarist, diplomirani muzikolog in skladatelj. Sam se je odločil za violončelo. Zaradi velike milke. Prvič ga je prijel pri štirih letih. Zaradi izjemne glasbene nadarjenosti se je takoj po končani osnovni šoli vpisal na študij violončela na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Vzporedno s študijem v Ljubljani je končal šestletni študij pri svetovno znani profesorici violončela Natalii Gutman na Konservatoriju v Firencah, redno pa se je udeleževal tudi mojstrskih tečajev violončela pri profesoricah Marianne Chen in Moniki Leskovar. Leta 2011 se je vpisal na magistrski študij na Staatlichen Hochschule für Musik und Darstellende Kunst v Stuttgartu pri profesorju Claudiu Bohorquezu, magistriral je leta 2016 na Akademiji za glasbo v Detmoldu pri svetovno priznani profesorici Kseniji Jankovič. Tu je nadaljeval specializacijo in jo leta 2017 kot najmlajši v Nemčiji tudi končal. Januarja lani je na Akademiji za glasbo v Detmoldu še doktoriral. Od septembra lani je zaposlen pri Bamberških simfonikih. Čudežnemu dečku (tudi nogometa) lahko 12. avgusta prisluhnete v Viteški dvorani Križank, kjer bo v okviru 67. Festivala Ljubljana s pianistom Miho Haasom izvedel dela Boccherinija, Beethovna, Schumanna, Schuberta in Paganinija.