Pogosto se izkaže, da ljudje, ki so preveč pošteni in zaupljivi, na koncu potegnejo kratko. O tem govori tudi pripetljaj našega bralca iz Novega mesta, ki ga bomo za potrebe članka imenovali Janez. V njegovem primeru vsi vpleteni vedo, da je plačal za nekaj, česar ni zagrešil, a svojega denarja ne bo več videl.

Janez je pred prvomajskimi prazniki od medobčinskega inšpektorata in redarstva skupne občinske uprave občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice po pošti prejel plačilni nalog, češ da je 25. marca svoje vozilo nepravilno parkiral na območju občine Komenda. Poleg ni bilo nobene fotografije, iz katere bi bila razvidna situacija, a na to ni bil pozoren.

ŠE NIKOLI NA GMAJNICI

»Sicer se človek težko spomni, kje točno se je vozil in parkiral pred dvema mesecema, a bil sem prepričan, da na Gmajnici, kakor je pisalo v opisu prekrška, nisem bil še nikoli v življenju. Ker moj avtomobil občasno uporablja tudi sin, saj imata s snaho le enega družinskega, sem mislil, da je bil mogoče tistega dne v Komendi on. Pred prvim majem je z družino odpotoval, zato ga nisem klical na dopust, da bi ga spraševal, kje je bil 25. marca. Ker je pošta prišla pred prazniki in je z vročitvijo začel teči osemdnevni rok za plačilo polovične globe, sem se 3. maja odločil, da plačam 20 evrov, kajti če bi zamudil rok, bi bila kazen 40 evrov. Ko pa smo se nekaj dni pozneje srečali s sinom in mi je povedal, da tudi on še nikoli ni bil na Gmajnici, sem spoznal, da s tistim plačilnim nalogom nekaj ni v redu,« je situacijo na kratko opisal sogovornik.

NAPAKO NAREDIL REDAR

Sredi maja se je obrnil na inšpektorat, ki mu je poslal plačilni nalog, in tam so ugotovili, da so redarji, ki so popisovali nepravilno parkirana vozila na Gmajnici, zapisali napačno registrsko številko vozila.

»Razumem, da se vsakdo lahko zmoti, a kar se je dogajalo potem, je popolnoma nelogično. Na inšpektoratu so priznali svojo napako, celo sami so sodišču predlagali, da jo odpravi, in pričakoval sem, da bom kmalu dobil vrnjenih tistih 20 evrov, a ni bilo tako. Okrajno sodišče v Kamniku je namreč izdalo sklep, da sprememba pravnomočnega plačilnega naloga ni dovoljena, saj da niso izpolnjeni zakonski pogoji za kaj takega. Priznam, tudi brez tistih 20 evrov bom preživel, vendar bi rad s svojo zgodbo opozoril druge, kaj se jim lahko zgodi.«

ČE PLAČAŠ, UGOVOR NI DOVOLJEN

Kako je to mogoče? »Ne vem, a v obrazložitvi piše nekako tako, da je plačilni nalog postal pravnomočen z dnem, ko sem ga plačal, in da sem imel možnost sodelovati v postopku, v katerem mi je bila izdana odločba o prekršku.«

Za pojasnila smo se obrnili tudi na omenjeni medobčinski inšpektorat in svetovalka za pravne zadeve Jana Palčič je poslala odgovor, ki je bil zaradi varovanja osebnih podatkov nekoliko bolj splošen, a kljub temu je iz njega razvidno, kaj se je zgodilo oz. naj bi se zgodilo. Seveda o napakah, ki so nastale na njihovi strani, niti besede.

»Ko redarji kršitelju plačilnega naloga ne morejo izdati in vročiti takoj na kraju prekrška, s pomočjo uradnih evidenc ugotovijo, kdo je storilec obravnavanega prekrška. To je lastnik vozila, katerega registrsko številko so si zapisali. Bistveno pa je, da so kršitelju dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka, torej da izkoristi svojo pravico do izjave. To kršiteljem vedno zagotovimo s tem, ko jim prekrškovni organ skupaj s plačilnim nalogom posreduje kratek opis prekrška z navedbo okoliščin, v katerih je bil prekršek zaznan, ter dokazno gradivo in jih pouči o pravici do pravnega sredstva. V pravnem pouku je tudi navedeno, da v primeru plačila polovične globe pred pravnomočnostjo ugovor zoper plačilni nalog ni dovoljen. Kršitelj se na ta način lahko seznani z vsem pravno relevantnim gradivom in o njem zavzame stališče v ugovoru. Če kršitelj ne izkoristi svojih pravic in plačilni nalog postane pravnomočen, prekrškovni organ takega plačilnega naloga ne more spremeniti. Lahko pa v tovrstnih primerih sodišču predlaga, da spremeni plačilni nalog ter postopek o prekršku ustavi. Za postopek je pristojno sodišče, na katerega območju je bil prekršek storjen,« je pojasnila.

Poudarila je, da v primeru, ko kršitelj plača polovičko pred pravnomočnostjo, ugovor zoper plačilni nalog ni dovoljen.

Če bi Janez tistega dne, ko je plačal 20 evrov, na inšpektorat poslal ugovor, da 25. marca ni parkiral na Gmajnici, in bi pristojni takrat ugotovili, da je redar zapisal napačno registrsko številko, bi plačilni nalog odpravili in ustavili postopek.

PRAVNE LUKNJE

Janez je pravzaprav zelo pošten, kajti veliko ljudi v situacijah, ko so sami storili prekršek, a jih niso kaznovali na kraju, išče pravne luknje, da se izognejo plačilu kazni. Razpasla se je namreč praksa, da na plačilni nalog, ki ga dobiš po pošti, vložiš ugovor, da kritičnega dne nisi bil na kraju storitve prekrška, priložiš še kakšno dokazilo, da je temu bilo tako, potem pa izkoristiš pravico, da ne »namočiš« bližnjega sorodnika, in napišeš, da tvoj avtomobil uporabljajo tudi drugi družinski člani.

Pristojne na omenjeni skupni občinski upravi smo povprašali, kako je v splošnem v primerih, ko prekršek, ki se ne kaznuje na kraju samem, naredi družinski član lastnika vozila, saj prekrškovni organ kazni ne pošlje storilcu, lastnik pa zoper družinske člane ni dolžan ničesar izpovedovati.

»V primerih, ko prekršek naredi družinski član, se lastnik zoper družinske člane ni dolžan izpovedati. Glede na prvi odstavek 8. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa, da se za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je storjen z vozilom, a ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil, potem pa mora lastnik predložiti razbremenilne dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom, da je v času prekrška on upravljal vozilo.«

Iz zapisanega se lahko naučimo, da nikoli ni pametno plačati kazni, če smo prepričani, da prekrška nismo storili, ker nam denarja nihče ne bo vrnil, pa če se zdi še tako logično, da bi ga moral, saj je priznal, da je naredil napako. Pravo in pravica pač nista isti pojem. V takšnih situacijah v zakonsko določenem roku pošljemo ugovor. V Janezovem primeru bi zadostovalo, če bi napisal, da tistega dne ni bil na Gmajnici, morda bi bilo dovolj tudi, če bi zahteval dokaz (fotografijo), da je bil tam, in na inšpektoratu bi ugotovili, da gre za napako. No, zdaj je, kar je!

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 15. novembra 2018.