##IMAGE-2210160##

Metliška županja in poslanka Državnega zbora je na zadnjem zasedanju parlamenta zastavila kar nekaj vprašanj in tudi prejela nekaj odgovorov.

Tako ji je minister za okolje in prostor Karel Erjavec glede konkretnega terminskega plana priprave prostorskih načrtov poteka trase 3. razvojne osi na Dolenjskem in v Beli krajini odgovoril, da na ministrstvu trenutno zbirajo vse pripombe v zvezi z umestitvijo trase 3. razvojne osi. Izdeluje se najustreznejša varianta, poteka postopek javnega naročila za pripravo projektne dokumentacije, od priprave dokumentacije do sprejema uredbe pa je potrebno 24 mesecev. Konkretnega terminskega plana tako danes ni mogoče podati, odgovarjajo na ministrstvu, saj je odvisen od postopka javnih naročil. Projektno dokumentacijo pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste, zato bo Renata Brunskole prejela pisni odgovor, v kateri fazi postopka javnega naročanja je priprava dokumentacije, so že zapisali v odgovoru na ministrstvu za okolje in prostor.

Ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika je Renata Brunskole spraševala, ali so predvidene kakšne dodatne izgradnje novih daljnovodov oziroma kateri drugi ukrepi za boljšo oskrbo z električno energijo. Znano je namreč, opozarja Brunskoletova, da se gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine ter gospodinjstva na tem območju že več let soočajo s težavami zaradi nezanesljive oskrbe z elektriko. Šibko točko predstavlja navezava iz Krškega do Novega mesta in od tam iz razdelilne trafo postaje RTP Gotna vas v Belo krajino, kjer poteka oskrba z električno energijo po enem samem daljnovodu preko z gozdom poraščenih Gorjancev. Leta 1999 je zaradi snegoloma in žleda v zimskih mesecih prišlo do popolne prekinitve oskrbe Posavja, Dolenjske in Bele krajine z električno energijo. Že v preteklih letih so gospodarstveniki opozorili na problem tveganja ob nepredvidenih izpadih. Možna rešitev bi bila izgradnja novega daljnovoda med Črnomljem in Kočevjem, saj bi tako dobili zanko Novo mesto - Bela krajina - Kočevje - Beričevo (pri Ljubljani) - Novo mesto. Na ta način bi se izognili morebitni nevarnosti daljšega izpada dobave električne energije na celotnem navedenem območju, je menila Brunskoletova.

Odgovor je prejela z Direktorata za energijo, ki se strinja, da ima širše novomeško območje neutrezno napajanje z elekriko, saj se vse razdelilne transofrmatorske postaje na tem območju napajajo zgolj iz razdelilne postaje Hudo. Med naložbami do leta 2018 na direktoratu omenjajo nov dvosistemski 110 kV daljnovod Bršljin-Gotna vas (do leta 2012), novo RTP Krka, obnovo daljnovoda Brestanica-Hudo in Grosuplje-Trebnje, novo RTP Ivančna Gorica. Do leta 2012 naj bi tudi zgradili RTP Dobruška vas in obnovili daljnovod Krško-Hudo, do leta 2018 pa daljnovod Kočevje-Hudo in zgradili povezavo Kočevje-Črnomelj. Do leta 2010 bo stala nova RTP na lokaciji Brestanica in do leta 2014 nova RTP Mokronog.

Brunskoletova pa je bila tudi pobudnica vprašanja ministrici za kulturo Majdi Širca v zvezi s problematiko odstranitve zgodovinskega obeležja spominske plošče pomnika delovanja verske komisije SNOS-a na župnišču v Črnomlju. Komisija je bila dejavna v tem župnišču leta 1944 in 1945.

Pri obnovi cerkvene fasade so namreč ploščo odstranili. Obnova se ja zaključila sredi leta 2007, plošče takrat niso vrnili na svoje mesto. Slišati je bilo, da je bil ta zgodovinski pomnik ob obnavljanju stavbe celo uničen. Decembra lanskega leta je bilo na župnišče s strani novomeške območne enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije poslan dopis s pozivom o vrnitvi spominske plošče na prvotno mesto, saj je plošča sestavni del kulturnega spomenika lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega, urbanističnega in zgodovinskega spomenika. Namesto povrnitve obeležja je župnišče najelo odvetnika, ki je z različnimi navedbami oporekal povrnitev v prvotno stanje. Polemika se je odvijala tudi v medijih. Občina je zadevo predala Inšpektoratu Ministrstva za kulturo, ki naj bi se glede rešitve dogovarjal z novomeško škofijo.

Ministrico Majdo Širca so tokrat spraševali, kakšne pristojnosti ima inšpektorat Ministrstva za kulturo ob takih in podobnih primerih in kakšne sadove je obrodilo dogovarjanje z novomeško škofijo.

Majda Širca se je strinjala, da bi moral župnik v Črnomlju v tem primeru upoštevati navodila novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pristojnosti tudi ministrstvo po njenih besedah ima in jih v luči dogovarjanja tudi izvaja v smislu mediacije. Ker je župnišče v Črnomlju razglašeno za lokalni spomenik, se tudi omenjena plošča razume kot integralni del tega spomenika. Ministrica ne ve, ali je plošča uničena ali ni. ''Ampak tudi, če je uničena, če se spoštuje dejstvo, da gre za integralni del spomenika, potem jo je potrebno postaviti nazaj, bodisi kot repliko, bodisi kot drugačno obliko znamenja,'' je prepričana Majda Širca.