Kandidatka za županjo občine Trebnje Špela Smuk je ubrala popolnoma novo in inovativno pot za svojo volilno kampanjo in s tem presenetila marsikoga, tudi predavatelje. Špela Smuk je namreč volivce nagovorila s prav posebnim načinom: po raznih krajih in vaseh so se prejšnji teden zvrstili strokovnjaki, vrhunski predavatelji, ki so na primerih dobrih praks občanom Trebnjega predstavili prenekatero poslovno, osebno in razvojno priložnost za prihodnost. Tako je g. Marjan Vidensek predstavil naravne poti do celostnega zdravja, Zadruga Jarina trajnostno lokalno samooskrbo s hrano, Gorazd Marinček obnovljive vire energije, Rupert Gole energetsko samooskrbo občine, Zvone Černelič zdravo hrano kot možnost za boljši zaslužek in zdravje narave, kmeta in potrošnika, Jože Mori gozd kot poslovno priložnost, Dejan Podgoršek zeleni turizem na podeželju kot pot do blaginje in mag. Violeta Bulc inovativno lokalno skupnost kot speči potencial trebanjskega prostora.

S temi predavanji in predstavitvami dobrih praks ter osebnim nagovorom je Smukova predstavila svoj program in vizijo za razvoj občine. Vsi strokovnjaki so se vabilu z veseljem odzvali ter občanom skupaj s Smukovo pomagali odkriti prenekateri potencial in priložnost. Kot je dejal predavatelj g. Mori: "Ni se še zgodilo, da bi nas kateri županski kandidat povabil in na tak način poskušal pomagati svojim občanom. To je odličen signal za svetlo prihodnost."

Zanimivi so bili tudi odgovori Smukove na novinarska vprašanja

Vaša občina je izrazito podeželska, kaj je vaša vizija za podeželje in njihove prebivalce?

"Trebnje potrebuje svoje podeželje in obratno. Moja vizija je lokalna samooskrba s hrano. Da naši kmetje ne bodo rabili hoditi delati v tovarno na tri izmene za minimalno plačo, ampak, da bodo, seveda z aktivnim pristopom občine, dobili veliko poslovno priložnost na svoji zemlji. Če z domačimi izdelki in pridelki podeželje oskrbuje mesto, šole, vrtce, gostilne, trgovine, podjetja,… to pomeni, da se izogne preprodajalcem, kar pomeni boljši zaslužek; to pomeni, da ni transportnih poti, kar pomeni čisto okolje; če gre hrana iz njive,sadovnjaka, hleva, čebelnjaka, krušne peči,… direktno na mizo in se ne valja po nekaj tednov po skladiščih – to pomeni zdravo hrano. Litija je s svojim sistemom lokalne samooskrbe s hrano samo v lanskem letu prodala 58 šolam, vrtcem, občanom 60 ton pridelkov domačih kmetov. Ne smemo pozabiti, da je velik poslovni potencial našega podeželja tudi priložnost energetske samooskrbe. Ampak občina mora igrati aktivno vlogo. Že 8 let si aktivno prizadevam za inovativni preboj našega podeželja kot zanimive in poslovno odlične turistične destinacije. Turizem je najhitreje rastoča panoga na svetu, zeleni turizem, doživetja pa so največji in tudi najbolj dobičkonostni segment, ki je danes v svetu najbolj iskan. Verjamem, da je lahko naša občina s svojim potencialom izbran biser z veliko dodano vrednostjo na turističnem zemljevidu sveta. Za turizem ni bilo narejeno nič, sam posameznik pa s svojo ponudbo ne more prodreti na tako zahtevno tržišče. To je veliki razvojni potencial, da ne govorim o poslovni priložnosti, delovnih mestih,…"

Kakšen je vaš odnos do okolja in obnovljivih virov energije?

"Do okolja imam zelo spoštljiv in odgovoren odnos. To sem dokazala z vztajanjem, da moramo v občini sprejeti Lokalni energetski koncept in da ob novih investicijah in obnovah projektiramo okolju prijazne vire energije. V Dol. Nemški vasi mi to žal ni uspelo, v Dobrniču pa delno. Odnos do okolja in obnovljivih virov energije je v občini Trebnje na psu. V naši občini porabimo na leto cca 8 mio litrov kurilnega olja, to je dobrih 7 milijonov €, to je v desetih letih 70 mio €. Si zamišljate kaj bi lahko občina s tem denarjem naredila, zgradila? Zraven tega pa je naša občina v 54 % poraščena z gozdovi in po izračunih g. Morija, ki je gozd predstavil kot poslovno priložnost – v trebanjskih gozdovih vsako leto pustimo za 500.000 € čistega dobička, za 1,8 € mio. lesa. Ta priložnost bi zagotavljala najmanj 10 novih delovnih mest. V Trebanjski občini je 5000 lastnikov gozdov, ki bi jim gozd lahko, če bi imela občina dobro strategijo, vsem predstavljal veliki poslovni potencial, nam vsem pa nizkooglično in neonesnaženo okolje. Da ne govorimo o možnosti pridobivanja elektrike iz hlevskega gnoja, velikem potencialu sončnih elektrarn na hlevih, pašnih prisojnih kmetijskih površinah. Le to so investicije, ki se povrnejo v 8 letih in imajo 25 let dolgo življenjsko dobo. Naš cilj bi morali biti v čim krajšem času postati energetsko neodvisna občina, takoj sprejeti ustrezne prostorske akte (sedanji npr. ne omogočajo fotovoltaike na pašnikih), narediti energetsko zasnovo občine, spodbujati podjetništvo in razglasiti energetsko neodvisno občino. Vse to je v pristojnosti župana. Podeželje in mesto pa čaka na svojo priložnost. Pri tej zelo pomembni temi je meja samo nebo. Več bomo vlagali na podeželju, da bomo vsi skupaj na njem več doživeli in od njega več imeli."

Smo v nezavidljivem kriznem obdobju. Kako mora v času globalne gospodarske krize ravnati lokalna skupnost in kaj lahko lokalna skupnost naredi, da bodo občani lažje preživeli te čase?

"V tem trenutku je zelo pomembno, da imajo naši domači ljudje in podjetja - naročila in delo, zato pozivam soobčane, da v tem času kupujemo, naročamo in koristimo domače ponudnike. Zavedati se moramo, da lahko vsako naše naročilo ali nakup ohrani kakšno domače delovno mesto. Moj poziv je: kupujmo domače - podpirajmo lokalna podjetja, strokovnjake, obrtnike, trgovine, gostilne, gradbenike, tovarne, mehanike, agencije, cvetličarne, slaščičarne, frizerje, prodajalke na tržnici, pijmo boljšo vodo, domače mleko, pomagajmo si med seboj,....le tako bomo preživeli, tako nas bo kriza vzpodbudila k novim rešitvam, ohranili bomo prenekatero delovno mesto, odprli nova in preprečili stečaje v danes tako ranljivem gospodarstvu! Trajnostna lokalna samopreskrba s hrano, vodo in energijo pa je projekt, ki ga bomo začeli takoj izvajati, saj nas svetovni dogodki postavljajo pred dejstvo, da je to naš edini izhod. Prinaša prehransko in energetsko varnost, prinaša pozitivne ekonomske in ekološke posledica in zagotavlja zdravo življenje občanom in našemu okolju. Seveda pa moramo začeti pri prvem od enakih – županu, lokalna skupnost mora narediti vse, da je lokalno samooskrbna, pa naj govorimo o hrani, energiji, kadrih, investicijah...Napačna je pot da oddajamo največje posle izvajalcem izven občine, le ti najamejo naše podizvajalce, jim ne plačajo in le ti gredo tudi v stečaj."

In še odzivi podeželja...

Marija Marinček, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, ekološka kmetovalka: "Podpiram Špelo Smuk za županjo, ker je človek s široko vizijo razvoja občine Trebnje tako na področju gospodarstva, kulture, športa, turizma in tudi kmetijstva. Špela Smuk je tista oseba v občini Trebnje, ki je nam kmetom omogočila, da svoje kmetijske pridelke lahko prodajamo na Kmetijski in rokodelski tržnici v središču Trebnjega vsak soboto. Veseli me, da se zavzema za kakovostno pridelano hrano in da je njena vizija naravnana tako, da se čim več pridelane hrane proda na lokalnem področju. Podpira partnersko kmetovanje, ki prinaša kmetu boljši zaslužek in dodatna delovna mesta na kmetiji. Prepričana sem, da bo kot županja Špela storila vse, kar je v njeni moči za boljši položaj kmeta v naši občini."

Franc Vehar, biodinamični čebelar: "Hvala Špeli, ker brez tedenske prodaje na kmečki in rokodelski tržnici v centru Trebnjega ne bi zmogel obdržati dejavnosti. Prepričan sem, da bo kmetijstvu in tudi čebelarstvu v času njenega županovanja šlo bolje kot doslej."

Sonja Kastelic, prva predsednica združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine: "V Trebnjem sem že nekajkrat sodelovala na prireditvah, ki jih je organizirala Špela Smuk (Trebanjski koš, Martinovanje ….) in vedno sem bila pozitivno presenečena nad njenim pristopom do kmeta. S pogovora sem začutila njeno široko razmišljanje o pospešitvi dopolnilnih dejavnosti na kmetijah."

Srečko Štupar, domače mesnine, Turistična kmetija Štupar: "Špela Smuk zna ceniti domačo hrano. Zraven tega, da organizira, v spremstvu svojih deklic tudi redno kupuje na Kmečki in rokodelski tržnici v Trebnjem in obišče prav vse stojnice. Take županje si lahko samo želimo."

Fani Kos, ekološka kmetovalka: "Špelo Smuk sem spoznala na prvem ekološkem prazniku v Trebnjem. Njena zagretost pri soorganizaciji ekopraznika mi je dala upanje, da se bodo naši proizvodi v Trebnjem še naprej dobro prodajali in da smo na pravi poti do boljšega napredka naše kmetije."

Jože Mori, tajnik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije: "Prvič, kar vem, se je zgodilo, da je bil gozdar povabljen k besedi na predvolilnem shodu. Prvič je županski kandidat prepoznal, da je gozd lahko poslovna priložnost. Prepričan sem, da bo županja Špela s svojo ekipo, ki ji bomo strokovnjaki radi pomagali, zmogla veliko koristnega narediti za podeželje in mesto v občini Trebnje."

Kandidatko za trebanjsko županjo Špelo Smuk so danes gostili tudi v predvolilni oddaji na Studiu D. Posnetku pogovora lahko prisluhnete v priponki spodaj.