Marindol - obrezana krošnja 500-letne lipe
V vasi Marindol v Krajinskem parku Kolpa raste ob državni cesti Adlešiči-Vinica impozantna lipa. Domnevamo, da je stara približno 500 let, zasajena pa je bila ob nekdanji mitnici na meji med Kranjsko in Vojno krajino. Pozneje je bila na tem mestu osnovna šola, ki je delovala do konca 60-ih let, v njej pa so poučevali v srbskem jeziku, saj v Marindolu živi avtohtona srbska uskoška skupnost. Uskoki, ki so prišli iz takrat od Turkov okupirane Bosne so več let nomadili na območju med Kolpo in Blokami in se nazadnje ustalili v Marindolu. Cerkvena občina Marindol s srbsko pravoslavno cerkvijo v Miličih je še vedno del Gornje karlovške pravoslavne škofije na Hrvaškem.
Lipa je preživela mirne in burne čase, ki so vihrali okrog nje – neusmiljena narava in kruta človeška roka so jo večkrat prizadele, tako, da je danes ohranjena le polovica debla – pravzaprav polovica skorje tega debla – vseeno pa je ta ostanek še vedno veličasten in vitalen – deblo ima obseg 5,59 metra. Krošnja je povezana z vrvjo, da njena teža ne bi razklala šibkega debla. Lipa je bila v preteklosti nekajkrat sanirana, a vsi posegi takrat niso prispevali k njenemu ugodnejšemu stanju.
V soboto, 31. marca, je bila s pomočjo sponzorja Gozdar d.o.o. iz Kranja in ekipe Kranjskih tabornikov, ki upravljajo Taborniški dom, kjer je bila včasih Marindolska šola, obrezana krošnja te izjemne lipe in urejena njena okolica, ter postavljena tabla, ki označuje naravno vrednoto, ki je zaradi svoje izjemnosti razglašena tudi za naravni spomenik.
Sodelovanje Adlešičanov in Kranjčanov je zelo dobro že več desetletij. Še preden je Zveza tabornikov občine Kranj uredila Taborniški dom, so v Adlešiče prihajali raziskovat in počitnikovat številni Kranjčani, med njimi tudi Črtomir Zorec, ravnatelj Tekstilne šole Kranj in direktor Kranjskega muzeja in znan prešernoslovec in Franjo Klojčnik, pedagog, publicist, ravnatelj Dijaškega doma Kranj in predsednik Taborniške zveze Jugoslavije ter drugi.
Iskrena hvala prostovoljcem tabornikom iz Kranja, posebno njihovemu vodji Fč-u in sekaču Andreju Kneju iz podjetja Gozdar iz Kranja, za pomoč pri ohranitvi te pomembne naravne dediščine, ki bi bila brez posega zelo ogrožena.
Podobnih posegov moramo na območju Krajinskega park Kolpa izvesti še kar nekaj – nujna so obrezovanja na Ziljskih vrbah in lipi pri viniškem gradu, pa tudi drugod, tako da bomo veseli vseh prostovoljcev in sponzorjev, ki bi se bili pripravljeni aktivno vključiti v ohranjanje najpomembnejših delov narave v zavarovanem območju Krajinski park Kolpa.
