Viktorji so podeljeni, Rifle, ki ga je dobil za življenjsko delo, odhaja v prihodnost. V dvorani, kjer so podeljevali nagrade za dosežke na medijskem področju v preteklem letu, so sedeli v glavnem isti ljudje, ki jih na podelitvah videvamo vsa leta, od kar smo pričeli v Sloveniji bledo posnemati podeljevanje oskarjev. Fata in Pižama, ki sta delno do pretežno neizvirno vodila dolgočasje, se nista mogla izogniti pikrih na račun politike in politikov. Nič hudega ne bi bilo, če bi jih vsaj ta večer pustili pri miru. Rahlo smo jih že siti, tako njihovega govorjenja, kot njihovih obrazov in vsaj kakšna pasja procesija bi lahko minila, ne da bi jih omenjali ali kazali prek ekranov. Saj res: zakaj izvoljenci ljudstva vedno in povsod sedijo v prvi vrsti? Pa ne zato, da drugim v dvorani kažejo hrbte, čeprav je neizogibno, da če hočeš hoditi pred ljudstvom, mu moraš pač kazati - hrbet.

Prirediteljem planiških skokov je zadnji dan tekmovanja ponagajal veter, a to ni zmotilo nekaj gledalcev, da ne bi poleteli na krilih preveč zaužitega alkohola v jeseniško bolnišnico. Prav čudno je, da ni že kdo predlagal alkoholnega testiranja gledalcev, še preden ti prispejo na prizorišče pod Poncami. Kaj hočemo: popivanje je naš nacionalni šport, ki se mu menda ne morejo izogniti niti v parlamentu. Tam kljub predlogu do testiranja najverjetneje ne bo prišlo, kajti opitost ali rahla omamljenost z mamili je za nekatere normalno stanje, kaj to, pravijo strokovnjaki, rahlo opletajoče noge so lahko celo spodbuda za  delo, neke vrste afrodiziak, viagra, če hočete.

Da nam ta teden ne bo preveč dolgčas, smo dobili iz Bruslja kost za oglabanje. Enega naših evroposlancev so obdolžili, da je prejel podkupnino. On seveda to kategorično zanika in trdi, da gre za konstrukt časopisa, ki je objavil novico. Če bi gospodu kaj podobnega očitali doma, bi šlo seveda za politične igre in igrice, tam v Evropi pa takšen izgovor ne bi zdržal vode. Počakajmo, pa bomo videli, če smo Kranjci uspešno ali neuspešno izvozili pogost pojav z domačega prizorišča v Evropo, ki nas je včasih poznala po Murinih oblekah in pralnih strojih, narejenih v Velenju. Kaj hočemo: časi se spreminjajo, z njimi pa tudi ljudje.