Boštjan Pucelj

Tokratna začasna razstava Vsakdanjik in praznik: Etnografska dediščina v delih likovnih samorastnikov je plod strokovnega sodelovanja s Slovenskim etnografskim muzejem, na ogled pa bo do velike noči.

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje na tokratni razstavi osvetljuje vsakdanje življenje od 60. let 20. stoletja do preloma tisočletja in tako prispeva delček k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Pri pripravi razstave se je povezala s Slovenski etnografskih muzejem.

Soavtorica razstave je tako dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja svétnica, kustodinjo zbirk za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire v Slovenskem etnografskem muzeju: »V delih najdemo vrsto atraktivnih motivov, ki se povezujejo tudi z etnološko sistematiko, torej sistematiko, po kateri etnologi raziskujemo vsakdanji način življenja, kar pomeni od materialne, družbene do duhovne kulture, od načinov za preživetje do vseh gospodarskih postopkov, do orodij, ki se pri tem uporabljajo.

In potem seveda družbeno življenje; gre za vse stike, za vloge med moškimi in ženskami v kmečkem gospodarstvu in pa dogodke, kakršni so poroka, rojstvo in tako naprej, ki povežejo ne samo družino, ampak družino kot tako s širšim okoljem.«

Boštjan Pucelj

Samorastništvo v Sloveniji se je začelo v 50. letih 20. stoletja, vendar pa so takrat umetniki delovali nepovezano, večinoma so bili brez formalne likovne izobrazbe in so izhajali iz kmečko-delavskega okolja, kjer je vsakdan močno krojila tradicija, to pa je vplivalo tako na motiviko kot tudi na likovno govorico. Na tokratni razstavi so na ogled izbrana dela iz bogate galerijske zbirke, ki so jih ustvarili Koloman Beznec, Janko Dolenc, Alojz Jerčič, Sandi Leskovec, Viktor Magyar, Polde Mihelič, Stane Novak, Greta Pečnik, Vinko Pevcin, Jože Peternelj, Konrad Peternelj, Anton Plemelj, Irena Polanec, Andrej Prah, Nataša Prestor, Anton Repnik, Marko Skok, Jože Svetina, Franc Tavčar, Zlata Volarič in Boris Žohar.

Boštjan Pucelj

»Glavnino avtorjev, uvrščenih na razstavo Vsakdanjik in praznik štejemo med klasike slovenske samorastniške umetnosti. Vsak na svoj način prikazuje vsakdanje življenje kmečkih ljudi iz naše preteklosti – vsakdanja opravila in praznovanja. Njihova dela v nas vzbujajo oseben, pa tudi kolektiven spomin na čase, ko sta bila življenje in delo še povezana z naravnim letnim ciklom, in tudina čase, ko smo kavo, skuhano v džezvi iz tovarne Emo Celje, pili iz skodelice Keramike Liboje, zavite v oblak dima Filtra 57,« o razstavi pravi soavtorica, kustosinja Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, Damjana Šalehar.

Da bi spoznavanje dediščine ne ostala le črka na papirju, da bi razstava spodbudila pogovor o življenju nekoč in navdušila mlajše za stare šege in navade, v trebanjski galeriji pripravljajo niz spremljevalnih dogodkov. Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2025, bo javno vodstvo po razstavi z dr. Bojano Rogelj Škafar, kustodinjo Slovenskega etnografskega muzeja, in nastopom solistov Glasbene šole Trebnje.

Boštjan Pucelj

Do 15. novembra se ob sobotah na delavnici slikanja v akrilni in oljni tehniki srečujejo člani Društva likovnikov Trebnje in njihovi prijatelji, januarja bosta predpustni delavnici z ustvarjalko Nino Mrđenović – Shruško, na slovenski kulturni praznik bo likovno delavnico vodila Judita Rajnar Prosen, dan pa bo sklenil večer slovenske pesmi, ki ga pripravlja pevski oddelek Glasbene šole Trebnje. Pomlad pa prinaša dve rokodelski srečanji: delavnico pletenja košar z Antonom Zakrajškom in prikaz izdelave svitka z rokodelko Pepco Žagar.

Petkovo odprtje sta z izbrano pesmijo obogatila Tamara Kokol Hudoklin in Primož Hudoklin. Razstava, ki jo je odprla županja Občine Trebnje Mateja Povhe, in raznolik spremljevalni program sicer odsevata bogastvo ustvarjalnosti, ki prepleta preteklost in sodobnost, vsakdanjik in praznik vse do 5. aprila prihodnje leto.

Petra Krnc Laznik 
za Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje