B. G.

Milka Šobar se je rodila v kmečki družini kot osmi otrok. Po osnovni šoli je nadaljevala šolanje na meščanski šoli v Novem mestu in se vpisala na Trgovsko akademijo v Karlovcu. Kot dijakinjo drugega letnika jo je zatekla okupacija in se je vrnila domov in sodelovala kot obveščevalka in kurirka. V njihovi hiši je tragedijo doživela tudi Prva belokranjska četa. Kot ilegalka je obiskovala sanitetni tečaj v Kotu pri Semiču. Nekoč jo je pri prenašanju sanitetnega materiala na vlaku zalotila italijanska patrulja in je pogumno skočila iz zaustavljajočega vlaka ter pobegnila v gozd, kjer se je pridružila II. Belokranjski četi. Po ustanovitvi Cankarjeve brigade je tam postala brigadna administratorka, a je prosila za premestitev v četo, kjer je bila komisarka. Pomembno naj bi se izkazala v bojih na Suhorju, Krašiču, Pleterjah, Žužemberku in Jelenovem žlebu (za to bitko je bila pohvaljena v partizanskem časopisu Slovenski poročevalec). Padla je v boju pri Svetem Križu, ko jo je smrtno zadel drobec mine.

B. G.

Komandant čete je materi, ki je v boju izgubila tri hčerke (poleg Milke sta padli še Mica in Tončka) v pismu zapisal tudi: »Mama nikar ne žaluj! Zaman iščem danes med brigadirji takšnih borcev, kot so bile Tvoje hčerke – ne najdem jih več.«

Njen brat dr. Štefan Šobar je bil znan partizanski zdravnik in dober prijatelj narodno zavednega slavista Alojza Ovna (Nemci so zanj izdali tiralico in razpisali visoko finančno nagrado), a kljub svojemu vplivu ni uspel preprečiti njegove (preventivne!) usmrtitve v partizanskem taborišču na Brezovi Rebri.

B. G.

V hiši Šobarjevih na Gornjih Lazah je novembra 1941 prenočevala 1. Belokranjska četa in le nekaj dni po ustanovitvi doživela hude izgube zaradi italijanske patrulje, ki je sledila njihovim premikom od Otočca (kjer niso uspeli prečkati Krke in iti na pomoč Novomeški četi na Bučko) in zalotila skupino spečo in brez straže.

Z ukazom vrhovnega poveljnika JLA je bila proglašena za narodno herojinjo 20. decembra 1951 in po njej so v Črnomlju poimenovali šolo s prilagojenim programom: OŠ Milke Šobar Nataše, pred Kulturnim domom pa stoji njen doprsni kip, delo Marije Keržič Benedetti. V Metliki njeno ime nosi ena od ulic.