Foto: zajem zaslona

Nov simpatičen obraz, ki nas s prijetnim glasom nagovarja s televizijskih zaslonov ali prek radia, je Dolenjec Urban Žagar, doma iz Mirne Peči, ki trenutno živi v Ljubljani.

Diplomirani inženir fizike, ki je tik pred dokončanjem študija meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, je že skoraj dve leti zaposlen na Agenciji za okolje (Arso) kot kontrolor padavin, del njegovih zadolžitev pa je prognoza vremena.

L. Markelj

Tudi v sanjah si ni predstavlja, da bo na televiziji

»Na agenciji se dogaja menjava generacij, in ko so mi predlagali, da bi sodeloval v medijskih napovedih, sem ta izziv sprejel, čeprav si nisem niti v sanjah predstavljal, da bi to kdaj počel,« pove Urban, ko klepetava pri Žagarjevih doma, na veliki kmetiji v Jelšah pri Mirni Peči.

Narava ga je od nekdaj navduševala, rad jo je opazoval in se ji čudil, ravno tako vreme. »Vreme je bilo na kmetih vedno pomembno; sledili smo mu in se odločali, kdaj bomo kosili, silirali itn., skratka, postalo mi je zanimivo. Stari ate mi je že kot majhnemu rekel, da bom vremenar,« se spominja Urban, ki pove, da ga je od nekdaj zanimal zlasti sneg.

Delal je sneg

Foto: osebni arhiv

»Kot osnovnošolec sem tako pri minus 10 stopinjah Celzija skušal doma s »kerherjem« narediti sneg. Saj tudi na Gačah umetno zasnežujejo, sem si rekel. Danes vem, zakaj mi ni uspelo, zakaj kapljice ne zmrznejo in je na tleh nastal le led,« z nasmehom na obrazu pripoveduje naš vremenoslovec, ki se je po osnovni šoli v Mirni Peči najprej podal na tehniško gimnazijo na novomeški šolski center, nato pa vpisal študij meteorologije v Ljubljani.

»Vedel sem, da ne bo lahko, a z vztrajnostjo in s pridnostjo, kar sem dobil iz družine, sem zdaj blizu cilja,« pove Urban, ki je na Arsu opravljal študijsko prakso in tam delal tudi diplomsko nalogo na Oddelku za kontrolo podatkov. V svoji zaključni nalogi se je posvetil laserskim meritvam višine novozapadlega snega.

Razlika med radiem in televizijo 

L. Markelj

»Na Arsu so me lepo sprejeli, tu se dobro počutim,« pove bodoči magister meteorologije, ki ne bo pozabil, da je prvi dan službe avgusta 2023 z dežurnimi starejšimi meteorologi spremljal tornado, dva dni pozneje pa so se zgodile velike poplave v Sloveniji.

»Bil sem zraven in videl, kako poteka naše delo v izrednih razmerah,« pove Urban Žagar, ki se že nekaj časa z vremensko napovedjo javlja tudi v živo na radijske postaje in nastopa pred televizijsko kamero.

Začelo se je seveda z radijsko napovedjo, saj je lažje, če te ljudje ne vidijo. »Prvič sem se po dveh mesecih uvajanja javil z vremensko napovedjo na novomeški Radio Krka in kočevski Univox. Tremo sem nekako premagal in zdaj se ob dežurstvih med 6.00 in 7.30 javim na pet radijskih postaj. Vedno sproščeno poklepetam z voditeljem, odgovorim na kako vprašanje. Tu napovedi nimam napisane v nasprotju s televizijsko napovedjo vremena, kjer jo berem z bobna in traja točno dve minuti. Vedno pa skušam biti razumljiv, saj vem, da ljudje pričakujejo dobro napoved in da z njo lahko koristim mnogim."

Učenje zahtevno

Seveda pred kamero ni prišel takoj – šele po letu in pol radijskega javljanja in opravljeni šoli javnega nastopanja na RTV Slovenija, kjer se je izobraževal s štirimi mentorji za pravorečje, glas, branje in individualni nastop v studiu.

»Najprej sem se kar ustrašil, da ne bom zmogel govoriti s trebušno prepono itn. Tudi dolenjskega naglasa se je bilo treba znebiti. A ko sem videl napredek, sem bil navdušen in sem se rad učil,« pripoveduje Urban, ki mu prej slovenščina in branje nista bila ljuba.

Pove, da je nastopanje pred kamero zahtevno in zlasti na začetku stresno. Osredotočiti se je treba na gib, paziti, da gledaš v pravo kamero, dobiti občutek za studio, obenem paziti na vsebino, »skratka, radijske napovedi imam raje,« pove iskreno. Svoje posnetke gleda in posluša, »saj se na napakah učim.« Tudi trema še ni izginila in verjetno ne bo, »a to je povezano z odgovornostjo.« No, za oblačenje na televiziji mu ni treba skrbeti – to je naloga stilistov.

Rad se vrača domov

L. Markelj

Urban Žagar, ki sta mu kot meteorologu najbolj všeč sneg in nevihte – »pravih zim s snegom skoraj ni več, nevihte pa tako rad gledam, fascinantne so« – spregovori o tem, kako je meteorologija vse pomembnejši poklic tudi zaradi podnebnih sprememb, ki smo jim priča. Včasih napovedi ljudje niso tako spremljali, danes pa so vse zahtevnejši in želijo poznati napoved do ure natančno za vsak kraj in celo za poletje vnaprej, kar je kljub tehnološkemu napredku še vedno nemogoče.

Vreme je pač takšno kot življenje, nepredvidljivo – zato je tudi zanimivo in kot takega ga moramo vzeti, čeprav so zadnja leta napovedi na daljši rok vse bolj natančne. Tudi umetna inteligenca zaposlenim na Arsu že pomaga, pove Urban.

Tek, hribi ...

V prostem času se rad vrača domov. Navezan je na družino, v kateri je prvorojenec med petimi brati in sestrami, vsi so ponosni nanj. Starša Sonja in Stane povesta, kako mu vsi radi prisluhnejo, ko ga vidijo ali slišijo po medijih. Seveda ga tudi sicer pogosto sprašujejo za vremensko napoved.

Urban na govedorejsko–prašičerejski kmetiji rad poprime za vsako delo, najraje pa pripravlja drva v gozdu. Sicer pa ga kot nekdanjega skavta sprošča tek, rad gre v hribe, v Ljubljani pa sta mu všeč Tivoli in bližnji Golovec.