##IMAGE-3510281##

Na Ljudski univerzi v Kočevju so se z romsko populacijo prvič srečali leta 2000, ko so zelo uspešno začeli s krajšimi programi usposabljanja, tako imenovanimi 105-urnimi programi integracije in socializacije Romov. S kočevskimi Romi so se takrat prvič srečali tudi v delovnem okolju. Zaradi pomanjkanja zanimanja pa programa socializacije in integracije Romov, ki ga je za kočevske pripadnike romske skupnosti pripravila Ljudska univerza Kočevje, letos ne bo.

Kot pojasnjuje direktorica univerze Lili Štefanič, je bila prva izvedba skupin integracije zelo zanimiva. Z različnimi programi, predvsem vezanimi na poučevanje o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, negi otrok, pomenu izobraževanja in pošiljanju otrok v šolo, so usposabljali romske ženske v naselju Željne. Prav ta skupina, tako Štefaničeva, je bila tista, s katero so prebili led in vzpostavili stik z romsko populacijo. Omenjena skupina pa je bila tista, ki se je vključila v program v osnovno šolo za odrasle in ga tudi uspešno zaključila.

Trenutnega zanimanja po programih kočevski Romi ne kažejo, opažajo pa apatijo do raznih oblik usposabljanja. So pa bili uspešni z omenjenimi programi socializacije in integracije Romov. Teh so ponavadi izvedli vsako leto eno do dve. Vključevali so ženske in moške, velikokrat so se jim pridružili tudi otroci, katerim so namenjali programe, ki so spodbujali kreativnost mladih. So pa potem posledično iz teh programov izšli motivirani odrasli Romi, ki so se vključili v program osnovne šole za odrasle Rome. Tu beležijo uspešnost predvsem med tistimi, ki so v višjih razredih, manj pa pri tistih, ki so vključeni v prvi razred osnovne šole.

"Torej pot do zaključka je prej kot ne predolga, izhod ali cilj te dolge poti pa neotipljiv" dodaja Štefaničeva, ki pojasnjuje, da so bili izbrani na razpisu Zavoda za zaposlovanje, kjer so kandidirali z programi integracije in socializacije za brezposelne odrasle Rome, vendar so morali realizacijo programa odpovedat. Od približno tridesetih odraslih so namreč na prvo srečanje prišli le trije, kar kaže, da med Romi trenutno ni nikakršne motivacije za vključevanje v aktivnosti, ki bi jih spodbudile k drugačnemu razmišljanju. Kot pojasnjuje Štefaničeva, imajo prejemniki denarnih nadomestil določene obveznosti do Zavoda in centra, vendar meni, da bodo odgovorne inštitucije ukrepale.

Kot pravi direktorica Ljudske univerze Kočevje, tudi visoka stopnja brezposelnosti v občini Kočevje moralno ali psihično vpliva na Rome. " Kajti če že Nerom težko dobi službo, si Rom predstavlja, da jo bo on dobil še težje. Po drugi strani imajo Romi premajhno strokovno usposobljenost za delovno mesto, ki pa si ga želijo.''

Rezultate Štefaničeva vidi v priložnostnih ali obveznih občasnih sezonskih delih v javno dobro.