Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Po trgatvi
Čas branja 3 min.

Manj grozdja, več skrbi: Trta ostaja zaradi tradicije, računice ni


dolenjski-list
J. Dolinar
8. 10. 2026, 05.50
Posodobljeno
10:47
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Toča, suša in stroški: vinogradniki bijejo več front hkrati.

trgatev_2026_1.jpg
Jernej Martinčič, KGZS
Kljub vremenskim izzivom je modra frankinja dočakala odlično zrelost.

Letošnja trgatev na Dolenjskem in v Posavju je znova razgalila težave, s katerimi se vinogradništvo spopada že dalj časa. Kleti bremenijo manjši pridelek, vse višji stroški in padanje porabe vina, medtem ko številni manjši vinogradniki trto ohranjajo predvsem zaradi tradicije in navezanosti na vinograd. Vse bolj nepredvidljivo vreme razmere še zaostruje, pri čemer so razlike med posameznimi vinogradi velike.

Vreme in letina

Letino so na Dolenjskem in v Posavju zaznamovale majska toča, lokalna pozeba ter poletna suša in vročina. Jernej Martinčič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da je bil na najbolj prizadetih območjih izpad pridelka zaradi toče in pozebe tudi stoodstoten, zaradi suše pa je bila trgatev ponekod kar dva tedna prej kot sicer. V starejših nasadih ocenjuje povprečni izpad okoli 40 odstotkov, v mlajših, starih do deset let, pa tudi do 80 odstotkov, odvisno od sestave tal in debeline plasti zemlje.

Posebej hudo so bili prizadeti vinogradi Kleti Krško. »V naši kleti nismo imeli niti kilograma pridelka v lastnih vinogradih na Sremiču, saj je toča 12. maja naredila pravi masaker. Podobno je bilo tudi pri nekaterih naših članih na tem območju,« pravi direktor in glavni enolog zadruge Jure Grubar. Padavine pred trgatvijo so nekoliko izboljšale kemijske parametre grozdja in mošta, pomanjkanje vode pa je najbolj prizadelo laški rizling in modro frankinjo, medtem ko so se žametna črnina, kraljevina in rumeni plavec odrezali bolje.

Preberite še

Precej drugačna je bila slika na šentjernejskem območju, kjer so se vinogradi večinoma izognili pozebi in toči. V Društvu vinogradnikov Šentjernej ocenjujejo, da je bila količina primerljiva s prejšnjimi leti, sladkorne stopnje pa zelo dobre, zato so s kakovostjo letošnjega grozdja zadovoljni.

Višji stroški, manjša poraba

Pri odkupnih cenah grozdja večjega optimizma ni. V Kleti Krško opozarjajo, da je cena grozdja neposredno povezana s prodajno ceno vina. »Ceno grozdja bomo določili v prihodnjih tednih, vendar bo težko kaj višja kot lani. Fiksni stroški se še naprej dvigujejo, potrošnja vina pa pada,« pravi Jure Grubar. Ob tem si želi več sodelovanja med tržnimi pridelovalci in bolj poštenega vrednotenja njihovega dela in grozdja. 

»Glede kooperacijskih odkupnih cen je težko dobiti zanesljive podatke, a ker cene vina ne sledijo inflaciji, ne pričakujem, da se bodo cene grozdja kaj povišale. Letos so cene nekoliko višje v zasebnem sektorju,« pravi Jernej Martinčič. Ugotavlja, da vinogradniki vse bolj spoznavajo, da ni najmodreje prehajati od odkupovalca do odkupovalca, ampak krepiti dolgoročen partnerski odnos. Tudi njega skrbi čedalje manjša poraba vina, čeprav njegova kakovost iz leta v leto raste in dosega vse višje standarde.

Kleti Krško le kritična količina

Izpad pridelka se pozna tudi pri odkupu. Klet Krško je na Dolenjskem glede na pogodbene količine dosegla 64-odstotno realizacijo; pri laškem rizlingu so odkupili le 40 odstotkov načrtovanih količin, pri modri frankinji pa 55 odstotkov. »Letos smo odkupili kritično količino grozdja, ki nam omogoča obstoj za približno eno leto. Prevzeli smo dobrih 900 ton grozdja, kar je za dobro tretjino manj od načrta,« pojasnjuje Grubar. Za vrhunski program in program horeca bodo zato posegli po zalogah prejšnjih letnikov, dovolj grozdja pa jim je uspelo zagotoviti za njihovo osrednje vino – cviček.

trgatev_2026_3.jpg
Jernej Martinčič, KGZS
Trsna rumenica grozi dolenjskim vinogradom.

Krčenje površin, zidanice pa za bivanje

Opuščanje vinogradov ostaja ena največjih težav. Površine se iz leta v leto krčijo, glavna vzroka pa sta staranje dosedanjih obdelovalcev in neekonomičnost pridelave, zaradi katere vinogradništvo za mlajše rodove ni dovolj privlačno. Kot ugotavlja Jernej Martinčič iz KGZS Novo mesto, manjši pridelovalci vse pogosteje grozdje oddajo v predelavo, nazaj pa vzamejo vino različnih sort in kakovostnih razredov ter vse več penin. Pridelava se medtem koncentrira pri večjih profesionalnih vinogradnikih, ki površine širijo predvsem na dostopnih legah, primernih za strojno obdelavo.

V Društvu vinogradnikov Šentjernej opozarjajo še na en trend: spreminja se vloga zidanic. Mnoge se prodajajo in postajajo stanovanjski objekti, saj se vanje zaradi nižjih cen v primerjavi z mestnimi stanovanji vseljujejo tudi mlade družine.

Ob vseh izzivih je tu še zlata trsna rumenica. Ta se hitro širi in lahko resno ogrozi vinograde. Pri njenem omejevanju sta ključna dosledno izvajanje predpisanih ukrepov in predvsem čimprejšnje odstranjevanje okuženih trsov.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.