Rez Fortunove brajde
Kljub poslabšanju vremena, ko je konec tedna pomladno vreme prekinilo deževje z ohladitvijo (ponekod na področju Krajinskega parka Kolpa pa je sneg ponovno pobelil pokrajino) je javni zavod KP Kolpa z družino Fortuna iz Sinjega Vrha opravil rez vinske trte na "Fortunovi brajdi". Kot je vidno na fotografijah, je toplo opoldansko sonce in dobra volja udeležencev stopila sneg na travniku nad brajdo.
Naravna vrednota Fortunova brajda, ki je zaradi svojih posebnosti pridobila tudi status ožjega zavarovanega območja narave - naravnega spomenika, je bila v okviru akcije KP Kolpa strokovno oskrbljena z rezjo in celotno ureditvijo brajde. Delavcem javnega zavoda in domačinom s Sinjega Vrha se je pridružil tudi vodja Vinske kleti v KZ Metlika Tone Pezdirc in novinarji lokalnih medijev.
Fortunova družina je bila s pomočjo zadovoljna, saj jim delo v vinogradu, ki je nekoč predstavljalo veliko veselje, sedaj zaradi starosti in načetega zdravja predstavlja manjšo težavo. Gospodar Jože Fortuna je vse udeležence, ki so opravili spomladansko delo, povabil tudi na trgatev te posebno znamenite brajde. V brajdi je zasajenih 49 trsov samorodnice (črna isabela), ki so izjemnih dimenzij in habitusa. Čeprav ne gre za najstarejšo trto na tem območju, pa je njenih 107 let, kot so ocenili strokovnjaki, tudi častitljiva starost.
Le streljaj stran pa je v vasi Draga tudi Kalčeva brajda (ki je za naravno vrednoto predlagana a še ni bila razglašena), na kateri je Inštitut za gozdarstvo lani določal starost in rezultati vrtanja so dokazali, da z zanesljivostjo lahko trdimo, da je trta stara vsaj 127 let. Obe posebnosti bo JZ KP Kolpa varoval in promoviral, saj je v tem odmaknjenem koncu Bele krajine potrebno razvijati zanimive zgodbe, ki bi privabile turiste in tudi s tem omogočile bodočnost tem umirajočim, a zelo lepim krajem ob Kolpi. Sedaj, ko so vasi povezane z asfaltiranimi prometnicami in ko se kažejo možnosti skorajšnje izgradnje vodovoda, se mogoče kaže svetlejša bodočnost za prebivalce, ki še vztrajajo na domači zemlji.
Na fotografijah: potek dela, izmenjava izkušenj in seveda pokušnja lanskoletnega pridelka.
Tekst in foto: Boris Grabrijan
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
