Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V zaselku Slovenske vasi ob zeleni slovensko-hrvaški meji v občini Brežice lahko lastniki nekaj stanovanjskih hiš, počitniških objektov in gozdnih površin do lastnih zemljišč pridejo le preko hrvaškega ozemlja. Na cesto, ki bi jih rešila iz zagate, čakajo od osamosvojitve, dobili pa jo bodo šele, ko bo občina zanjo pripravila vso dokumentacijo.

Kot je ob včerajšnjem obisku v Slovenski vasi povedal minister za promet Patrick Vlačič, imajo na ministrstvu za projekt približno dvokilometrske ceste ob zeleni meji v Slovenski vas pripravljenih 800.000 evrov, z njim pa bodo začeli takoj, ko bodo na brežiški občini poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo oz. sprejeli občinski podrobni prostorski načrt.

Če navedena vsota ne bo zadostovala, bodo na ministrstvu poskrbeli, da bodo hiše na slovenskem ozemlju povezali s cesto in slovenskim ozemljem, je napovedal in pojasnil, da so ga danes obvestili, da bodo strokovne podlage za izgradnjo ceste v kratkem končane.

Po besedah brežiškega župana Ivana Molana je bil ključen problem omenjene cestne povezave nesprejeti občinski prostorski načrt, po zapletih z ministrstvom za okolje in prostor, ki bi moralo po prvotnem dogovoru težavo rešiti, pa so se zadeve lotili na občini in v lanskem novembru sprejeli spremembo občinskega prostorskega načrta.

Izdelavo podrobnega občinskega prostorskega načrta so zatem zaupali novomeškemu podjetju Acer, v čim krajšem času pa ga bodo na občini tudi sprejeli, je zagotovil Molan.

Na cesto čakajo od osamosvojitve

Prvo pobudo so lastniki zemljišč, ki morajo vsakodnevno tudi po pošto preko državne meje, državi in občini posredovali ob osamosvojitvi, v državni zbor pa so jo poslali v letih 1996 in 1998, je povedala domačinka in brežiška občinska svetnica Rajka Križanac.

Cesto je državni zbor uvrstil v program prostorskih ureditev državnega pomena. Leta 2000 so zanjo izdelali prvi projekt, sledile so revizije, spremembe zakonodaje in projekta, na rešitev problema pa v Slovenski vasi čakajo že dve desetletji, je dodala.

Od Slovenije je še vedno odrezano pet stanovanjskih hiš in sedem počitniških objektov oz. približno dvajset ljudi, ki imajo kot državljani Slovenije številne vsakodnevne težave s preskrbo, nujno medicinsko pomočjo, protipožarno varnostjo in celo z dostavo pošte, po katero morajo v nabiralnike, ki jih imajo postavljene ob mejnem prehodu v Slovenski vasi, je še opozorila.